dr. Petra Žvab Rožič*, ** in Rok Brajkovič *, ***
*Slovensko geološko društvo Ljubljana
** Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za geologijo
*** Geološki zavod Slovenije
Geološke vsebine in koncepti predstavljajo v učnem sistemu podstat mnogim naravoslovnim vsebinam v formalnem izobraževanju (npr. evolucija, oblikovanost površja, tla, voda, naravna bogastva in energija idr.). Geološke vsebine tako povezujejo naravoslovna predmetna področja, kot so naravoslovje, biologija, kemija, in tudi širše.
Poučevanje geologije na vseh nivojih izobraževanja ima dolgo zgodovino, ki je bila v preteklosti vezana na specifične potrebe družbe (zagotavljanje virov mineralnih surovin – le ena od danes ponovno aktualnih geoloških vsebin). S prehodom v sodobnejši čas pa pomen geologije v izobraževanju ni več dovolj poudarjen. Geološke vsebine so sicer neredko prisotne tako v učnih ciljih kot tudi učnih gradivih, vendar je njihovo poučevanje prepogosto omejeno na učbeniške vire. Kot je že v prvem učbeniku predmeta Rudninoslovje in mineralogija (kasneje Geologija z mineralogijo) iz leta 1867 zapisano: »Geološke vsebine je lahko poučevati preko poskusov in taktilnega opazovanja vzorcev ter zelo težko zgolj preko učbeniških vsebin!« Zato smo slovenski geologi že oblikovali številna prostodostopa in visokokvalitetna gradiva, ki te vsebine predstavijo na interaktiven način. Uporaba že pripravljenih gradiv olajša strokovno pripravo učitelju (KamenCheck, BetterGeoLOV idr.).
Če mlajšim generacijam ne zagotovimo taksonomsko ustrezne stopnje razumevanja temeljnih geoloških vsebin tvegamo, da ne bodo mogli razumeti naravnih procesov, ključnih za varno in trajnostno prihodnost človeštva. Geologi v zadnjih letih namreč zaznavamo rastoč družben problem nezavedanja posameznikove vloge pri blaženju posledic naravnih nesreč, varovanju pitne vode, posegih v prostor in podpovršje ter zagotavljanju naravnih virov za razvoj družbe, ki zelo verjetno izhaja iz nezadostnega razumevanja geoloških vsebin. Le z ustrezno izobrazbo lahko zato v prihodnje opolnomočimo generacije, da ne bodo ponavljale napak starejših in sprejele utemeljene odločite o globalnih izzivih človeštva.