Špela Bergoč in Nives Markun Puhan, Zavod RS za šolstvo
Šola poleg družine predstavlja najpomembnejše okolje, v katerem se učenci učijo, kako skrbeti za svoje zdravje in dobrobit ter kako vzpostavljati kakovostne odnose z drugimi. Svetovna zdravstvena organizacija (2023) zdravje opisuje kot stanje duševne, telesne in socialne dobrobiti; ti vidiki so med seboj prepleteni ter skupaj prispevajo k celostnemu zdravju in dobrobiti posameznika.
Učitelj lahko tudi pri naravoslovnih predmetih načrtuje pedagoški proces tako, da učenci ob predmetnih ciljih usvajajo tudi skupne cilje zdravja in dobrobiti in se učijo, kako v življenju skrbeti za svoje zdravje. Za razvoj duševne dobrobiti učitelji učence spodbujajo k prepoznavanju in samouravnavanju lastnih doživljanj in vedenj, postavljanju ciljev, prožnemu razmišljanju in odgovornemu ravnanju. Za telesno dobrobit lahko poskrbijo tako, da je gibanje vpleteno v pouk kot metoda poučevanja z gibanjem ali da dolgotrajno sedenje prekinjajo s kratkimi aktivnimi odmori. Učenci lahko skozi nekatere predmetne cilje (npr. pri gospodinjstvi ali biologiji) spoznavajo pomen uravnotežene prehrane, pomen počitka in spanja ter se učijo skrbeti za svojo varnost in varnost drugih. V manjših in večjih skupinah skozi različne učne metode razvijajo spretnosti aktivnega poslušanja, asertivne komunikacije ter konstruktivnega sodelovanja in reševanja konfliktov. Učijo se empatičnih odnosov in nudenja pomoči drugim, ko jo potrebujejo.
Prizadevanje za krepitev duševne, telesne in socialne dobrobiti učencev je proces, ki pri načrtovanju pouka zahteva strateško umestitev ter premišljene in sistematične usmeritve in strategije.