Violeta Stefanovik, Osnovna šola Franceta Bevka, Ljubljana
Sodobno poučevanje kemije temelji na eksperimentalnem in problemsko naravnanem pouku (raziskovalni pristop, izkustveno in problemsko učenje). S sistematičnim vključevanjem eksperimentalnega dela v pouk kemije in uvajanjem učencev v učenje z raziskovanjem, učenci pridobivajo dragocene izkušnje pri opazovanju, postavljanju hipotez, načrtovanju in izvajanju poskusov ter interpretaciji rezultatov. Takšen način poučevanja ne spodbuja le razumevanja naravoslovnih konceptov, temveč tudi razvoj kritičnega mišljenja in reševanja problemskih situacij.
Na predavanju bodo predstavljene izkušnje s problemsko zasnovanim eksperimentalnim delom učenk/učencev pri pouku kemije in pri terensko raziskovalnem delu v osnovni šoli ter pri naravoslovnih dejavnostih za najmlajše, kjer učenci aktivno sodelujejo pri učenju skozi proces opazovanja, raziskovanja, odkrivanja in ustvarjanja. Če učitelj načrtuje pouk tako da omogoča dejavnosti, v katerih imajo učenci možnost, da sami gradijo svoje znanje in pridobivajo nove izkušnje, se povečujejo tudi priložnosti za aktivno uporabo pridobljenega znanja v novih situacijah. Posledično se učitelji pogosteje soočamo z izzivi kot so priprave učencev na raziskovalne naloge in priprave na tekmovanja iz inovativnih poskusov. V prispevku bo zato na izbranem primeru predstavljena tudi zasnova in izvedba eksperimenta z raziskovalnim pristopom, ki ima bistveno vlogo za razvijanje gradnikov naravoslovne pismenosti (naravoslovno-znanstveno raziskovanje, interpretiranje podatkov in dokazov). Dragocene izkušnje, ki jih pridobivamo s tovrstnimi izzivi pa so lahko učitelju motivacija, da skupaj z učenci (ob ustrezni didaktični zasnovi) preverjene eksperimentalne dejavnosti nadgradi, jih pri rednem pouku predstavi kot nov problem, učenci pa sami načrtujejo poskuse in iz rezultatov sklepajo na rešitev problema.