Odprta učilnica NAK 2025 je namenjena predstavitvi, preizkušanju in izmenjavi inovativnih učnih pristopov, ki spodbujajo raziskovalno eksperimentalno delo, reševanje problemov in aktivno učenje. Organizirana bo v obliki vsaj 24 učnih postaj, od bioloških, fizikalnih in kemijskih poskusov do dejavnosti vezanih na okolje, geologijo, sodobno tehnologijo in vesolje (podroben seznam bo kmalu na voljo). Odprta učilnica bo ponujala svobodno izbiro ogleda in preizkušanja predstavljenih dejavnosti na učnih postajah, priložnosti za diskusijo, strokovno bogatenje itd.
Učenje z vesoljem: Opazovanje Zemlje iz vesolja
Mag. Aleksandra Krumpak, Center šolskih in obšolskih dejavnosti
Praktično bo predstavljen izobraževalni vodnik Copernicus Brskalnik (Copernicus Browser) Mini Lab: Naredi sam, namenjen učiteljem in učencem za raziskovanje opazovanja Zemlje s pomočjo satelitskih slik. Vsebuje praktične aktivnosti z uporabo brezplačnega izobraževalnega brskalnika za analizo okoljskih sprememb, spremljanje naravnih nesreč in razumevanje globalnih pojavov. Vodnik ponuja korake za dostop do satelitskih posnetkov in podatkov, njihovo interpretacijo ter spodbuja znanstveno raziskovanje in razvoj digitalnih veščin v učilnici. Demonstrirane bodo ključne funkcije in uporaba v izobraževanju na dejanskih primerih: (1) kako dostopati do globalnih satelitskih posnetkov, (2) možnosti za tematsko raziskovanje, ki se osredotoča na določeno temo, kot so npr. kmetijstvo, onesnaženje zraka, geologija, urbanizacija…, (3) prilagodljive vizualizacije, ki omogočajo prilagoditev prikazanih slik glede na učne potrebe npr. preučevanje zdravja vegetacije, sprememb rabe tal ali atmosferskih razmer, (4) časovna analiza z dostopom do satelitskih posnetkov iz različnih obdobij, kar omogoča primerjavo pred in po določenih dogodkih, kar je posebej uporabno za preučevanje okoljskih sprememb skozi čas, kot so krčenje gozdov, širjenje mest ali vplivi naravnih nesreč, (5) interaktivnost orodja, kjer učitelji lahko učence vključijo v interaktivne dejavnosti, kot so merjenje razdalj, analizo rabe tal in spremljanje okoljskih sprememb, ki krepi prostorsko razmišljanje in razumevanje podatkov. Prisotni učitelji bodo imeli priložnost tudi praktično preizkusiti uporabo izobraževalne platforme Copernicus Brskalnik (Copernicus Browser) na dejanskem primeru.
GeoLab@ULFGG: Interaktivno raziskovanje primerov trajnostnih praks s satelitskimi posnetki in obogateno resničnostjo
Ana Potočnik Buhvald, doc. dr. Jernej Tekavec, prof. dr. Krištof Oštir, asist. Matija Gerčer, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo
Na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani je bil vzpostavljen GeoLab, inovativni laboratorij, ki s kombinacijo satelitskih posnetkov, interaktivne mize in obogatene resničnosti (AR) ponuja sodobne pristope k izobraževanju o trajnostnem razvoju in prostorskih podatkih. GeoLab omogoča vizualizacijo realnih okoljskih izzivov v Sloveniji in po svetu na interaktivni mizi. Med primeri, ki si jih lahko ogledamo in uporabimo pri poučevanju, so spremljanje zdravja vegetacije in vpliva podnebnih sprememb, vpliv košenj na presihajočem Cerkniškem jezeru na gnezdenje kosca (Crex crex), širjenje Velenjskega jezera in spremljanje kakovosti vode, učinki suše in namakanja v kmetijstvu v Pomurju, kolobarjenje in trajnostno upravljanje kmetijskih površin, gradnja 2. tira in njen vpliv na okolje, vpliv pomladanskih temperatur na ozelenitev bukovih gozdov. Poleg interaktivne mize GeoLab uporablja AR tehnologijo za obogateno resničnost, ki temelji na visokokakovostnih in natančnih prostorskih podatkih. Uporabnik lahko z VR očali obišče in raziskuje svetovna mesta, spremlja njihov razvoj ter razume izzive trajnostnega razvoja. Prav tako lahko virtualno spoznava naravne in kulturne spomenike ter poučuje spremembe v prostoru – vse to brez fizične prisotnosti na terenu. GeoLab ponuja edinstveno priložnost za osnovne in srednje šole, da skozi interaktivno učenje in VR izkušnje spoznajo sodobne metode analiziranja prostora ter se seznanijo s študijem geoinformatike.
GeoLab je inovativni učni prostor, ki s pomočjo satelitskih posnetkov, interaktivne mize in obogatene resničnosti omogoča raziskovanje okoljskih in prostorskih izzivov v Sloveniji in svetu. Udeleženci bodo lahko preizkusili konkretne primere, kot so vpliv suše, kolobarjenja, širjenje jezer ali gradnja 2. tira, ter raziskovali z VR očali. Predstavitev ponuja priložnost za vključevanje prostorskih vsebin v šolski pouk na digitalen, vizualno podprt in raziskovalen način.
“Poučevalni komplet KamenCheck” – učno gradivo za poučevanje o mineralih in kamninah
Dr. Petra Žvab Rožič, Naravoslovnotehniška fakulteta UL, Oddelek za geologijo
Že nekaj let se na trgu pojavljajo učni kompleti, ki temeljijo na konceptu kombiniranega učenja in kažejo na pozitiven vpliv na poučevanje in učenje. Zato smo oblikovali »Poučevalni komplet KamenCheck«, ki združuje učila in učne pripomočke za poučevanje in učenje vsebin o kamninah in mineralih in omogoča neposredno uporabo v formalnem učnem sistemu. Poučevalni komplet obsega kamninsko učno zbirko, zbirko osnovnih kamninotvornih mineralov, preiskovalni komplet, priročnik »Učni komplet za poučevanje in učenje o mineralih in kamninah« in navodila za uporabo posameznih gradiv. Priloženo je tudi tiskano učno gradivo in učni listi, za utrjevanje znanja pa se pripravljajo digitalne naloge. Zbirka 10ih kamninotvornih mineralov je namenjena vzpostavitvi razumevanja osnovnih gradnikov kamnin in njihovih lastnostih. Kamninska učna zbirka obsega 21 vzorcev tipičnih slovenskih kamnin, ki so ustrezno pripravljeni za opazovanje in prepoznavanje osnovnih lastnosti, ključnih za njihovo določitev tipa kamnin. Uporaba kamninske zbirke je usmerjena v taktilno opazovanje vzorcev in izvedbo poskusov. Za določanje lastnosti kamnin in mineralov ter izvedbo eksperimentov je priložen osnovni preiskovalni komplet (žepna lupa, keramična ploščica, jeklena konica, steklena ploščica in 10% klorovodikova kislina). Priročnik obsega učne cilje, gradivo za učitelje in učence ter podrobne opise izvedbe posameznih učnih sklopov. Poučevalnemu kompletu je dodan interaktivni list z več sklopi nalog. Namen sklopa »Mineraloška sestavljanka« je spoznati osnovne gradnike kamnin in jih preko enakih lastnosti povezati s kamninami. Pri sklopu »Razvrščanje kamnin« uporabnik spoznava lastnosti in nastanek osnovnih skupin kamnin. Za ta sklop uporabnik uporablja vzorce kamnin iz kamninske zbirke, preiskovalni komplet in aplikacijo KamenCheck. Sklop »Kamninski krog« povzame in celostno zaključil vsebino o mineralih in kamninah. Osnovni pripomoček poučevalnega kompleta je aplikacija KamenCheck, digitalno učno orodje, ki je bilo izdelano z namenom interaktivnega učenja o kamninah in mineralih. Aplikacija je bila zasnovana z namenom poučevanja vsebin, ki so vključene v učne cilje znotraj formalnega izobraževanja ter uporablja pristop eksperimentalnega in izkustvenega učenja.
Osnovne enote in fizikalne veličine v praksi: povezovanje teorije z eksperimentom
Mitja Virant, SiMER, Aleksandra Lepenik in Blaž Tomaž Vertačnik, Elpro Lepenik d.o.o.,Dominika Rozoničnik, MIRS
Meroslovje je nepogrešljivi del naravoslovne vede, saj brez natančnih meritev ni zanesljive znanosti. Zato je ključno, da se mladi čim prej seznanijo z njegovo pomembnostjo in ga razumejo kot nepogrešljiv del raziskovanja, eksperimentiranja in tehničnega razvoja. Sekcija SiMER in Urad RS za meroslovje bosta predstavila, kako lahko učitelji matematike, fizike, kemije in naravoslovja učinkovito vključijo meroslovne vsebine v pouk ter s tem pri učencih spodbujajo raziskovalni pristop in kritično mišljenje. Skozi praktične prikaze bomo predstavili pomen meritev in merilne negotovosti. Udeleženci bodo imeli priložnost izvajati meritve temperature ter spoznati vpliv različnih dejavnikov na natančnost rezultatov. Interaktivni pristop bo učiteljem omogočil, da pridobljeno znanje neposredno prenesejo v učilnice ter učencem približajo pomembnost meritev pri vsakdanjih in znanstvenih izzivih.
Na voljo bodo tudi gradiva, ki bodo učiteljem v pomoč pri nadaljnjem vključevanju meroslovnih vsebin v pouk. V gradivu bodo na enostaven način, z definicijami in primeri iz prakse, predstavljeni ključni izrazi s področja veličin, merskih enot, merjenja, merilnih naprav in etalonov. Prav tako bodo vključene smernice za pravilno zapisovanje simbolov veličin in enot, indeksov in matematičnih znakov, števil in decimalnih znakov, številskih vrednosti veličin (preglednice, diagrami) ter zaokroževanje vrednosti merilnega rezultata in merilne negotovosti.Cilj predstavitve je opremiti učitelje s konkretnimi primeri, ki jih lahko uporabijo pri poučevanju, in jih spodbuditi, da učencem približajo meroslovje kot ključno orodje za razumevanje sveta. Meroslovje ni le tehnično področje – je znanje, ki mladim odpira vrata v znanstveno raziskovanje, tehnološki razvoj in kritično mišljenje. Vabimo vas, da skupaj raziskujemo, kako lahko meritve obogatijo pouk in učencem pomagajo razumeti svet skozi natančnost in eksperimentiranje.
Poišči mavrico v merilnem valju
Debora Malik, Osnovna Šola Solkan
Dejavnost učencem omogoča eksperimentalno raziskovanje pH vrednosti snovi iz vsakdanjega okolja s pomočjo indikatorjev in preprostih kemikalij. Ob postopnem dodajanju natrijevega karbonata in kisa v merilni valj nastane večbarvni “mavrični stolp”, ki vizualno prikazuje pH vrednosti.
Učenci pri tem razvijajo raziskovalne spretnosti, razumevanje nevtralizacije in pomen pH lestvice. Na učni postaji bodo udeleženci lahko sami izvedli eksperiment ter spoznali možnosti uporabe tovrstnih dejavnosti za motivacijo in aktivno učenje kemije.”
Tiktaktest – spletni sistem za preverjanje in utrjevanje znanja
dr. Benjamin Kralj, Institut 49
Tiktaktest je spletni sistem za preverjanje in utrjevanje znanja, ki učiteljem omogoča oblikovanje nalog in testov v skladu z učnimi načrti ter vpogled v napredek učencev. Uporabniki lahko naloge ustvarjajo, delijo in dodelijo posameznim skupinam ali objavijo javno. Sistem nudi povratne informacije za izboljšanje poučevanja in zgodnje odkrivanje učnih težav.
Udeleženci bodo lahko s pomočjo QR kode preizkusili vlogo učenca, reševali naloge in spoznali, kako sistem prikazuje rezultate učitelju.
Izdelava mini vrtičkov
Jana Špehar, Osnovna šola Franceta Prešerna Kranj
Učenci so pri izbirnem predmetu ONA pripravili mini ekosisteme – florarije – v steklenih posodah, ki so jih napolnili s potaknjenci, prstjo, mahom in naravno dekoracijo iz domačega okolja. Dejavnost je povezovala znanje o razmnoževanju rastlin, trajnostnem ravnanju, okoljski ozaveščenosti ter skrbi za živa bitja. Učenci so razvijali praktične veščine, opazovanje, natančnost in odgovoren odnos do narave.
Na učni postaji bodo udeleženci lahko videli primerke izdelanih florarijev, spoznali postopek sajenja in sestavljanja mini ekosistema, preizkusili pripravo podlage ter prejeli napotke za izvedbo dejavnosti v razredu. Predstavitev bo vključevala tudi ideje za vključitev recikliranja in ponovno uporabo materialov v naravoslovni pouk.
Preiskovanje toplotne prevodnosti umetnih snovi z Vernierjevim temperaturnim senzorjem pri pouku TIT
Ksenija Rebernak Sterkuš, Osnovna šola Tabor I Maribor
Učenci 7. razreda pri pouku tehnike in tehnologije raziskujejo toplotno prevodnost različnih umetnih snovi. Izbrane materiale nalepijo na plastenke, vanje namestijo Vernier temperaturne senzorje in z digitalnim programom spremljajo spremembo temperature v 24-urnem obdobju. Rezultate analizirajo, primerjajo izolativnost materialov in razpravljajo o prednostih in slabostih umetnih snovi.
Na učni postaji bodo udeleženci lahko spoznali eksperiment, si ogledali primere izoliranih plastenk, grafe rezultatov in uporabo senzorjev v praksi.
Sinteza zobne paste in analiza zobnih past
Lea Flisar Miholič, Srednja zdravstvena šola Murska Sobota
Dijakinje programa Kozmetični tehnik pri laboratorijski vaji izdelajo zobno pasto, pri čemer spoznajo sestavo in delovanje posameznih sestavin ter razvijajo laboratorijske veščine. Pasto nato analizirajo – merijo pH, penjenje in prisotnost abrazivov – ter povežejo kemijo z vsakdanjo rabo izdelkov.
Na učni postaji bodo udeleženci spoznali potek izdelave, uporabljene sestavine in možnosti vključevanja kozmetičnih vsebin v pouk kemije.
Piksel po piksel: Oživimo slike!
Luka Jurković, Osnovna šola Dragomelj
PixelArt animacije so privlačna vstopna točka v digitalno umetnost, saj združujejo ustvarjalnost in logično razmišljanje. Udeleženci bodo z orodjem PiskelApp ustvarjali preproste animacije in takoj videli svoj motiv v gibanju. Predstavljeni bodo tudi primeri animacij, ki so jih ustvarili učenci pri izbirnem predmetu Multimedija.
Dejavnosti z uporabo odprtokodnega orodja PixelArt spodbujajo sistemski način razmišljanja, reševanje problemov in vizualno izražanje, še posebej uporabna je za naravoslovne predmete, likovno umetnost in informatiko.
Encimi in njihova uporaba v encimskem pilingu
Marjeta Bagola, Srednja zdravstvena šola Murska Sobota
Dijaki programov Zdravstvena nega in Kozmetični tehnik so pri biologiji raziskovali delovanje encima katalaze, encimov iz ananasa in papaina iz encimskega pilinga. S pomočjo biuretske reakcije so dokazovali razgradnjo beljakovin in primerjali rezultate. Povezali so teoretično znanje z uporabo v praksi, saj so dijakinje višjih letnikov predstavile uporabo pilinga pri negi občutljive kože. Na učni postaji bodo obiskovalci spoznali enostavne postopke za dokazovanje delovanja encimov.
Ukrivljenost prostora in črne luknje – fizikalni poskus
Maša Tramte, Osnovna šola Cvetka Golarja Škofja Loka
S pomočjo preproste ponazoritve ukrivljenosti prostora bodo udeleženci odprte učilnice spoznali, kako lahko maso telesa povezujemo z gravitacijo in posledično z ukrivljenostjo prostora. S poskusom z napeto tkanino, ki predstavlja dvodimenzionalno vesolje, bomo opazovali, kako mase različnih velikosti povzročijo različne deformacije »prostora«. Tako lahko ponazorimo, kako nastane črna luknja in kaj pomeni Schwarzschildov radij. Dejavnost je primerna za izvedbo v okviru tehničnih dni ali naravoslovnih vsebin v osnovni in srednji šoli. Udeleženci bodo sodelovali pri fizikalnem poskusu z napeto tkanino, izračunali Schwarzschildov radij za Zemljo in Sonce, preizkusili brezplačno spletno animacijo za vizualizacijo ukrivljenosti prostora (https://javalab.org/en/general_relativity_en/) ter razpravljali o konceptih relativnosti in o tem, kako poenostavljene fizikalne ponazoritve pomagajo pri razumevanju abstraktnih pojmov.
Uporaba PhET interaktivnih simulacij pri pouku kemije
Milena Žohar, Osnovna šola Primoža Trubarja Laško
PhET simulacije so odlično didaktično orodje za nadgradnjo samostojnega eksperimentalnega dela učencev. Z interaktivnim pristopom omogočajo poglobljeno razumevanje kemijskih pojavov skozi hkratno povezovanje makroskopskih opažanj, submikroskopskih delcev in simbolnega zapisa (kemijske enačbe).
Na učni postaji bodo udeleženci lahko preizkusili izbrane simulacije (npr. zgradba atoma, kislinsko-bazične reakcije, koncentracija, pH),
razmišljali o možnostih njihovega vključevanja v različne faze pouka,
raziskovali, kako simulacije učencem pomagajo razložiti opažanja na ravni delcev in poglobiti razumevanje kemijskih procesov.PhET simulacije tako ne nadomeščajo eksperimenta, temveč ga nadgradijo in podprejo celostno razumevanje učne snovi.
Določevalni ključi: vertikana nadgradnja
Nina Pihler, Osnovna šola Videm pri Ptuju
Določevalni ključi oz. njihova izdelava so velikokrat trn v peti učencem. Še bolj zahtevni so jim, če se učenci prvič z njimi srečajo šele v 6. razredu osnovne šole. Smiselno bi jih bilo vključevati po vertikali že od 4. razreda osnovne šole naprej s primernimi dejavnostmi, ki so predvsem težavnostno prilagojene, hkrati pa ohranjajo strokovnost in osnovni koncept določevalnega ključa. Pripravili smo predlog dejavnosti po vertikali, ki se stopnjujejo po številu primerov, izrazoslovju (strokovni terminologiji), zahtevnosti in številu določevalnih znakov, vrsti določevalnega ključa. Vsebine, ki jih učenci razvrščajo so različne – od ne naravoslovnih do »klasičnih« naravoslovnih primerov. Učence že od 4. razreda osnovne šole na ta način urimo v sistematičnem opazovanju, primerjanju in iskanju določevalnih znakov, po katerih se organizmi ali predmeti razlikujejo. Učijo se smiselnega razvrščanja, ki predstavlja dobro osnovo za nadaljnje učenje. Določevalni ključi naj ne bodo enkratna dejavnost, ki jo učenci prvič izvedejo v 6. razredu osnovne šole, temveč naj bo dejavnost, ki je večkratna in se po vertikali nadgrajuje. S pripravljenimi navodili, pripomočki in predlogo, s katerimi se bodo udeleženci lahko seznanili, želimo spodbuditi učitelje naravoslovja, da se povežejo z učitelji v 4. in 5. razredu in predlagane dejavnosti za izdelavo preprostih določevalnih ključev sistematično razvijajo in ustrezno prilagajajo razvojni stopnji in sposobnostim učencev.
Izdelava modela drsalca F1N
Robert Hriberšek, Osnovna šola Martina Konšaka
Modeli F1N so preprosta in cenovno dostopna prosto leteča letala za dvoransko modelarstvo, idealna za vključevanje v pouk RaP. Učenci pri izdelavi razvijajo tehnične spretnosti ter povezujejo znanja iz fizike, matematike in tehnike. V odprti učilnici bo prikazana izdelava modela drsalca Abuh C z možnostjo izdelave lastnega modela. Udeleženci bodo spoznali osnove letalskega modelarstva in možnosti vključevanja v modelarske krožke ter s tem spodbudili tehnično ustvarjalnost v šolah.
Z znanjem in tehnologijo vrtimo kuhalnice
Sabrina Barbarič, Osnovna šola Benedikt
Učenci so v okviru projekta “”Živim zdravo”” z uporabo umetne inteligence (ChatGPT) iskali ideje za zdrave obroke, izbrane recepte preizkusili, jih prilagodili in oblikovali knjižico zdravih receptov. Ob tem so razvijali kuharske in digitalne veščine, kritično mišljenje ter spoznavali pomen uravnotežene prehrane. Na učni postaji bodo udeleženci lahko prelistali nastalo knjižico, spoznali proces njenega nastanka in razmislili o vključevanju umetne inteligence v prehransko izobraževanje.
Inovativni naravoslovni poskusi z univerzalnimi pripomočki
Sašo Žigon, Osnovna šola Danila Lokarja Ajdovščina
Predstavljen bo pristop k poučevanju naravoslovja in fizike z uporabo vsakdanjih, cenovno dostopnih pripomočkov (elastike, zamaški, zobotrebci …), ki omogočajo hitro pripravo in enostavno vključitev v pouk. Poudarek ni le na izvedbi, temveč tudi na razumevanju pojavov. Poskusi izstopajo po funkcionalni zasnovi – enostavni pripravi, izvedbi in pospravljanju. Primerni so za vse stopnje osnovnošolskega izobraževanja in se lahko uporabijo pri pouku ali naravoslovnih dnevih. Udeleženci bodo poskuse preizkusili, prejeli navodila in ideje za uporabo v razredu ter spoznali, kako z enostavnimi sredstvi spodbuditi radovednost in razumevanje naravoslovnih pojavov.
Kubo dogodivščina
Simon Petek in Simona Pajnkiher, Osnovna šola dr. Ljudevita Pivka Ptuj
Učenci 5. razreda NIS programa so pri računalniškem opismenjevanju s pomočjo KUBO robotka raziskovali poti po koordinatni mreži, preizkušali ukaze, odpravljali napake in zapisali zgodbo o robotkovi poti. Pri tem so razvijali logično razmišljanje, digitalne veščine, prostorsko predstavo in ustvarjalno izražanje.
Učenci 9. razreda NIS pa so v programu Tinkercad narisali in z 3D tiskalnikom izdelali model KUBO robota, kar jim je omogočilo vpogled v digitalno oblikovanje in trajnostno razmišljanje o tehnologiji.
Na učni postaji bodo udeleženci spoznali uporabo robotka KUBO, njegovo programiranje in 3D-modeliranje, ter se seznanili s povezovanjem tehničnega in digitalnega znanja v inkluzivnem učnem okolju.”
Eksperimentiranje s pomočjo računalniškega programiranja
Slavko Buček, Osnovna šola I Murska Sobota
Ko eksperimentalna izvedba v učilnici ni mogoča, si lahko pomagamo z računalniškimi simulacijami. V prispevku predstavljamo reševanje fizikalnega problema prostega pada in poševnega meta z upoštevanjem zračnega upora s pomočjo numeričnih metod in programiranja v okolju Mathematica.
Učenci so sestavili programe za izris grafov hitrosti, poti in pospeška ter spreminjali različne parametre (masa, oblika, koeficient upora …). Dejavnost povezuje znanje fizike, matematike in programiranja ter je primerna za nadarjene učence.
Na učni postaji bodo udeleženci lahko tudi sami preizkusili okolje Mathematica ter izkusili možnosti, ki jih ponuja za simulacije in vizualizacijo fizikalnih pojavov.
Ekosistem skozi mobile
Suzana Vlaisević-Bursać, Osnovna šola Brežice
Izdelava mobile je ustvarjalna in raziskovalna učna metoda, s katero učenci prek praktičnega dela spoznavajo sestavine ekosistema, njihove medsebojne povezave in vpliv človeka na okolje. Z raziskovanjem živih in neživih dejavnikov (rastline, živali, voda, prst …) in izdelavo visečega modela razvijajo prostorsko predstavo, timsko delo, trajnostno razmišljanje ter povezujejo naravoslovje z umetnostjo. Na učni postaji bodo udeleženci, spoznali primer izvedbe ure z metodo mobile, si ogledali učenčev model ekosistema,
lahko izdelali delček mobile in ga vključili v skupinski ekosistem, ter se pogovorili o možnostih uporabe v razredu.
Z igro do naravoslovnega znanja
Urška Kompara Žvokelj in Alenka Močnik, Srednja šola Veno Pilon Ajdovščina
Dijaki so pri medpredmetni dejavnosti povezali matematiko, informatiko in grafično oblikovanje ter oblikovali in preizkusili lastno družabno igro na temo geometrije. Sami so ustvarili igralne kartice z geometrijskimi izrazi, izdelali figurice s pomočjo 3D tiskalnika in oblikovali igralno površino. Igra temelji na razlagi, pantomimi ali risanju pojmov, s čimer spodbuja timsko delo, komunikacijo, kritično mišljenje in utrjevanje naravoslovnih vsebin.
Na učni postaji bodo udeleženci igro lahko preizkusili, raziskali možne načine uporabe pri pouku in dobili ideje, kako jo s preprosto prilagoditvijo vsebin uporabiti tudi pri drugih naravoslovnih predmetih.
Raziskovanje vrstne pestrosti z določevalnimi ključi
Kristina Prosen, Škofijska gimnazija Vipava
Z uporabo določevalnih ključev pri pouku naravoslovja in biologije poleg vsebinskih znanj pri učencih/dijakih sistematično razvijamo tudi naravoslovne spretnosti (sistematično opazovanje, primerjanje, oblikovanje kriterijev, razvrščanje, uvrščanje). Učenci/dijaki se urijo tudi v odločanju, vztrajnosti in sodelovanju (delo v skupini/paru). Z uporabo določevalnih ključev učenci usvajajo in utrjujejo strokovne termine in spoznavajo imena organizmov, ki jih vsakodnevno srečujejo in včasih niti ne opazijo. Z dejavnostmi, ki temeljijo na uporabi določevalnih ključev, prispevamo tudi h gradnji pozitivnega odnosa učencev/dijakov do organizmov in narave na sploh.
V odprti učilnici boste spoznali in preizkusili nekatere interaktivne določevalne ključe za rastline (travniške, lesnate), morske organizme, dvoživke, čmrlje …, ki smo jih razvili v projektu SiiT. Predstavili bomo učinek ključev na poznavanje pojmov povezanih z organizmi in na opazovanje in primerjanje. Spoznali boste njihovo zgradbo, možnosti uporabe ter se seznanili z možnostjo spreminjanja in prilagajanja ključev izbrani dejavnosti. Udeleženci odprte učilnice si bodo zbirko ključev lahko naložili na USB disk.
Mojstri tehnike – Mladi inženirji
Božidar Zidanšek, Zavod TCTS
Danilo Kozoderc, Zavod Simetris, Modra delavnica
Na odprti učilnici bo predstavljen projekt Mojstri tehnike – Mladi inženirji, ki pod okriljem Zavoda TCTS spodbuja inženirsko razmišljanje in inženirski pristop pri reševanju problemov in razvojnih kompetenc 21. stoletja. Namenjen je mladim učencem v vseh razredih osnovnih šol in njihovim mentorjem. Projekt temelji na praktičnem delu, inovativnosti in povezovanju šol z gospodarstvom.
Udeleženci se bodo seznanili z rezultati prvega kroga projekta, se seznanili s koristmi projekta in z načinom vključitve dejavnosti v šolski prostor.