izr. prof. dr. Andrej Flogie, Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko
Razvoj družbe in izobraževanja je skozi zgodovino tesno prepleten z napredkom tehnologije in industrije. Filozofske paradigme, ki usmerjajo družbeni in pedagoški diskurz, se nenehno razvijajo v korelaciji s tehnološkim napredkom in spreminjajočimi se družbenimi strukturami. V današnji dobi “digitalne transformacije” pa postajajo tehnološke spremembe tako hitre in deloma disruptivne, da se tradicionalni šolski sistem sooča z izzivom prožne prilagoditve novim zahtevam in priložnostim.
Ena izmed ključnih prelomnic v tem kontekstu je vzpon generativne umetne inteligence (GenAI), ki odpira vprašanja o njeni vlogi v izobraževalnem ekosistemu. Ali predstavlja grožnjo uveljavljenim pedagoškim metodam in vrednotam, ali pa jo lahko prepoznamo kot orodje za inovativno poučevanje in personalizirano učenje? OECD-jev v dokumentu “The Future of Education and Skills 2030:”poudarja potrebo po kompetencah prihodnosti, kot so kritično mišljenje, ustvarjalnost, prilagodljivost in odgovorna raba tehnologije – lastnosti, ki jih lahko ustrezno umeščena uporaba GenAI v izobraževanju spodbuja in razvija.
V predstavitvi bomo analizirali ključne dileme, povezane z implementacijo generativne umetne inteligence v izobraževalni prostor zavedajoč se, da je prihodnost izobraževanja odvisna od sposobnosti izobraževalnih sistemov, da sprejmejo inovacije in hkrati ohranijo vrednote družbene odgovornosti ter trajnostnega razvoja. Generativna umetna inteligenca ni le tehnološki pojav, temveč tudi pedagoški katalizator, ki zahteva premišljen in strateški pristop. Ključno vprašanje torej ni le, ali AI predstavlja grožnjo ali priložnost, temveč kako jo umestiti v šolski prostor tako, da bo služila izboljšanju učnih procesov in krepitvi kompetenc za 21. stoletje.