Gregor Aljančič, Jamski laboratorij Tular
Podnebne spremembe, ki jih povzroča globalno segrevanje, spreminjajo življenje tudi v kraškem podzemlju. Ključna sta vpliv temperature na kroženje vode v kraški krajini, ter hitrost razvoja teh sprememb.
Slovenski krasoslovci že ugotavljajo vpliv podnebnih sprememb na režim podzemnih voda pri nas. Napovedujejo zniževanje povprečnega letnega pretoka kraških vodonosnikov in daljšanje sušnih obdobij, a hkrati tudi povečanje pogostnosti in jakosti poplav. Suša povzroča motnje v pretoku podzemne vode, povišano temperaturo, izgubo hidroloških povezav, daljše zadrževanje vode, itd. Vmesni ekstremni poplavni dogodki povečujejo obremenitev kraškega vodonosnika s hranili in onesnažili, posebej izrazito preko rek ponikalnic. Oboje lahko vodi v izgubljanje podzemne biotske raznovrstnosti, v večjo izpostavljenost invazivnim vrstam ter zmanjšanje uslug ekosistemom, odvisnim od podzemne vode.
Kot krovni plenilec v podzemnem ekosistemu, je na spremembe režima podzemne vode posebej občutljiva človeška ribica. Ranljiv je že njen življenjski krog, s ključnimi prilagoditvami, kot so počasna presnova, dolgi razmnoževalni cikli ter dolga življenjska doba. Sprašujemo se, kako bodo hitre klimatske spremembe vplivale na preživetje posameznih populacij. Največjo skrb vzbuja nepoznavanje dejanskega stanja ohranjenosti človeške ribice in njenega habitata, ker Slovenija še ni uvedla monitoringa, predpisanega po Habitatni direktivi. Predvsem pa moramo človeško ribico najprej dobro poznati, da bi jo znali ohraniti v prihodnosti.