Luka Mladenovič, UIRS
Raziskave potovalnih navad v slovenskih šolah kažejo, da se je v času nekaj generacij bistveno zmanjšal delež aktivnih prihodov v šolo, predvsem na račun prevoza z avtomobilom. Kljub temu, da večina otrok še vedno živi v bližnjem zaledju vrtcev in osnovnih šol, so ti pogosto prepeljani. S tem so prikrajšani za jutranjo fizično aktivnost, neformalno druženje s prijatelji, učenje samostojnega gibanja v prostoru in obnašanja v prometu. Izkušnje iz drugih evropskih držav kažejo, da lahko oblikovanje prostora in prometne ureditve v zaledju šol na tem področju naredijo bistvene razlike. S celostnim umirjanjem prometa in razvojem ureditev in prometnih režimov, ki zagotavljajo varno hojo in kolesarjenje v širšem zaledju šol, se tudi starši lažje odločijo in zaupajo otrokom, da lahko v šolo potujejo samostojno. Vendar procesi preurejanja prostora niso enostavni. Vključeni morajo biti različni deležniki, od občinske uprave, vodstva šole, zaposlenih v šolah, starši in otroci sami. Komunikacija med njimi je pogosto zahtevna. Vendar obstaja več uspešnih orodij, ki pomagajo pri tem procesu in vodijo vse deležnike do želenega rezultata. V okviru predstavitve si bomo ogledali nekaj primerov uspešnih rešitev, ki bi jih lahko prenesli v vrtce in šole po Sloveniji. Predstavljeni bodo tudi rezultati projektov, ki so vključevali srednje šole in fakultete.