Ali se zavedamo koliko hrane zavržemo in kako lahko ukrepamo

Tadeja Kvas Majer, MKGP

Z etičnega, ekološkega, socialnega in gospodarskega vidika je zmanjšanje izgub hrane in odpadne hrane izziv tako za oblikovalce politike kot za gospodarske subjekte, potrošnike, znanstvenike in nevladne organizacije. Medtem ko odpadna in zavržena hrana po nepotrebnem obremenjuje omejene naravne vire in okolje, zmanjšanje izgub hrane in količine odpadne hrane prinaša pozitivni gospodarski učinek za vse člene v verigi.V Sloveniji po podatkih Statističnega urada na leto zavržemo okoli 143.000 ton hrane (40 % je še vedno užitne hrane) oziroma 68 kg na prebivalca. Največ odpadne hrane se pridela v gospodinjstvih (53 %), gostinstvu in drugih dejavnostih v katerih se streže hrana (npr. v šolah, vrtcih, bolnišnicah, domovih za starejše) (28 %), v distribuciji in trgovinah (10 %) ter pri proizvodnji hrane (vključno s primarno proizvodnjo hrane) (9 %). Osnovne šole so po podatkih Statističnega urada Slovenije zavrgle 2.186,5 t v letu 2020 in 3.235,4 t v letu 2021. Od leta 2021 imamo Strategijo za manj izgub hrane in odpadne hrane v verigi preskrbe s hrano: »Spoštujmo hrano, spoštujmo planet«. Vsak posameznik in vsi skupaj s spoštovanjem hrane spoštujemo tudi naš planet, kar je tako geslo kot tudi cilj strategije. Kmalu bo sprejet tudi akcijski načrt. S skupnimi močmi in sodelovanjem bomo dosegli zmanjšanje količin odpadne hrane, zato vabljeni k sodelovanju.