Tim Prezelj, Žan Rode, Gregor Torkar, PEF UL
Namen delavnice je predvsem predstaviti možnosti prikaza vloge rastlin pri preprečevanju vodne in vetrne erozije in sicer v nadzorovanem (notranjem) okolju. Poleg tega z s primernim vodenjem aktivnosti učence spodbujamo tudi k razvijanju kritičnega mišljenja o antropogenih posegih v naravo; spretnosti načrtovanja in izvajanja laboratorijskih poskusov ter opazovanja in logičnega sklepanja. Opis celotne delavnice, z vsemi potrebnimi navodili bo dostopen udeležencem v tiskani in elektronski obliki. Možne pa so tudi prilagoditve in nadgradnja aktivnosti, saj poskus lahko tudi posnamemo (foto ali video), proučujemo lahko dvisnost erozije od naklona in poraščenosti terena; z različno postavitvijo vejic (v vrste, cik cak, naključno …), pa lahko prikažemo vlogo geometrije poraščenosti pri preprečevanju erozije. Če želimo poudariti oz. nasloviti tudi metodologijo znanstvenoraziskovalnega dela in koncept nadzorovanega poskusa, lahko količino materiala, ki ga odplakne voda ali odpihne zrak tudi stehtamo in rezultate kvantitativno ovrednotimo. Sama zasnova in načrt izvedbe aktivnosti tako sledi multidisciplinarnosti problematike, za razumevanje katere potrebujemo spoznati tako fizikalne, kot tudi biološke in kemijske pojme. Tako vodna, kot vetrna erozija sta sicer naravna pojava, ki že več milijonov let oblikujeta površino našega planeta. Tako so nastale ene najlepših naravnih znamenitosti na svetu, kot na primer Grand canyon v ZDA. Tudi Slovenija ima številne čudovite soteske (npr. Dolžanova soteska), korita (npr. velika korita Soče) in kanjone (npr. kanjon reke Kokre), ki jih počasi a vztrajno ustvarja voda. Posebna oblika soteske je ledeniška soteska, kjer erozijo povzroča premikanje ledeniškega ledu. Podobno kot vodna, tudi vetrna erozija ustvarja čudovite naravne podobe, kot so na primer puščavske sipine. S predstavitvijo tega vidika, tako lahko osvetlimo tudi pozitivne vidike procesa, ki je sicer večinoma predstavljen kot nekaj nezaželenega in problematičnega. Poleg tega to odpira prostor za medpredmetno povezovanje in izvedbo aktivnosti v sklopu različnih predmetov, kot na primer geografija, biologija in fizika ter na različnih stopnjah izobraževalnega procesa od prvih razredov, pa vse do konca osnovnošolskega izobraževanja.