Barbara Rovšek, PEF UL in Iztok Tomažič, BF UL
Raziskovalno učenje je eden od prepoznano pomembnih in učinkovitih načinov poučevanja naravoslovja. Med lastnim raziskovanjem učenci gradijo tudi na spretnostih in stališčih, na katere tradicionalni pristopi k poučevanju naravoslovja nimajo oziroma ne morejo imeti učinka. Med najpomembnejšimi cilji raziskovalnega učenja pa je pridobivanje uvida v znanstveno (oziroma naravoslovno) metodo. Pomen razvijanja eksperimentalnih veščin, osvajanja metode spoznavanja pri naravoslovju in obenem doseganja uvida vanjo se odraža tudi v učnem načrtu Naravoslovje. Ta predvideva, da je kar 40 % ur pouka namenjenih eksperimentalnemu, laboratorijskemu in terenskemu delu. Pri snovanju učnih ur naravoslovja je zatorej ključen razmislek o pristopih, s katerimi pri učencih razvijamo eksperimentalne veščine in jih postopoma vodimo tudi pri spoznavanju metode pridobivanja novih naravoslovnih spozanj. Na predavanju bova avtorja predstavila izzive, s katerimi se učitelji srečujemo pri snovanju raziskovalnih dejavnosti in primer ali dva izbranih dejavnosti, ki spodbujajo k sistematični izgradnji in razvoju eksperimentalnih veščin ter uvida v naravoslovno metodo. Primere bova vzela iz razpisanih poskusov za lansko in letošnje tekmovanje osnovnošolcev v znanju naravoslovja Kresnička. Kot je tekmovanje zasnovano, izzidi poskusov niso vnaprej znani in so zato nadvse primerni za uporabo pri raziskovalnem pouku in raziskovalnem učenju. Raziskovalno se naravoslovja ob poskusih Kresničke učimo tudi učitelji.