Lidija Križančić Bombek, MF UL
Krvožilni sistem oskrbuje organe s hranili in kisikom ter odvaja presnovne produkte in ogljikov dioksid. Poganja ga srce, ki s fazo polnjenja in praznjenja deluje kot dve vzporedni dvotaktni črpalki, in s pomočjo štirih komor ter štirih srčnih zaklopk zagotavlja enosmeren tok krvi skozi sistemski in pljučni krvni obtok. V levi preddvor priteka kri po spodnji in zgornji votli veni, v desnega pa po štirih pljučnih venah. Iz preddvorov teče kri skozi atrioventrikularni zaklopki (levo-mitralna ali bikuspidalna ter desno-trikuspidalna), v levi in desni prekat. Ko se prekata dovolj napolnita, se srce skrči in iztisne kri skozi semilunarni zaklopki (aortna in pulmonalna) v aorto ter pljučno arterijo. Ritem krčenja srca narekujejo specializirane celice sinoatrialnega vozla. S proženjem električnih dražljajev in njihovim prevajanjem preko prevodnega sistema spodbudijo srčnomišične celice prekatov h krčenju. Ponavljanje izmenjevanje električnih in mehanskih dogodkov imenujemo srčni cikel. Ta je glede na zapiranje in odpiranje srčnih zaklopk razdeljen v štiri faze, dve sistolični in dve diastolični. V predavanju bomo podrobno opisali tlačne in volumske razmere, ki vladajo v preddvorih in prekatih v posameznih fazah srčnega cikla. Pri razlagi si bomo pomagali z grafičnim prikazom posameznih faz imenovanim Wiggersov diagram, ter njegovo nadgradnjo, p-V diagramom srca. Da bi izboljšali razumevanje delovanja srca, ki je v izobraževalnih ustanovah še vedno pogosto napačno razumljeno, bomo posebej poudarili, da oba atrija k polnjenju prekatov prispevata le malo ter da delujeta bolj kot pasivna rezervoarja krvi.