Nejc Jogan, BF UL
Globalna klima se zadnja desetletja nekoliko spreminja, kar se je dogajalo v holocenu že večkrat, a v preteklosti se človek problematike ni zavedal. Eden bolj izrazitih dogodkov tega tipa je bila »mala ledena doba« od 16. do 19. stoletja. Napovedi v zvezi s sedanjimi klimatskimi trendi so se v glavnem pokazale za močno pretirane, a vendar se blage spremembe klime že odražajo tudi na živem svetu. Rastline se ne morejo aktivno umikati pred neugodnimi razmerami, zato se ob povečanem stresu dogajajo lokalna izumiranja, prostor pa zasedejo vrste, ki so stresnim in/ali novim razmeram bolje prilagojene. Lokalno torej prihaja do spremembe flore, na kar pa močno vpliva tudi človek s svojim aktivnim spreminjanjem narave, vnašanjem novih vrst in omogočanjem hitrega širjenja. Poleg tega je človek ustvaril nove ekstremne habitatne tipe (npr. urbana okolja, mreža cest in železnic), ki služijo kot odskočna deska ali koridor za širjenje na stres odpornih vrst. Spreminjanja so počasna, za zaznavanje trendov bi potrebovali bolj natančno beleženje flore v preteklosti, a na nekaj primerih bomo ilustrirali, kaj bi se vendar že lahko videlo: sprememba flore na gorskih grebenih, dvigovanje zgornje meje uspevanja ruševja, sprememba toploljubnosti mestne flore, trend spremembe toploljubnosti lokalnih flor, toploljubnost najbolj ogroženih vrst.