Kako misliti trajnostno potrošnjo

Urša Golob Podnar, FDV UL

Prispevek se ukvarja s problematiko trajnostne potrošnje, ki jo kot pomembno prepoznava tudi 12. cilj trajnostnega razvoja Agende 2030 ZN. Namen prispevka je opredeliti trajnostno potrošnjo, predstaviti dejavnike, ki vplivajo na trajnostno vedenje posameznika in spodbuditi razmislek o tem, kako lahko na problematiko trajnostne potrošnje gledamo še drugače, da bi morda laže dosegli spremembe. Prispevek med drugim na kratko predstavi ključna področja, ki se jih trajnostna potrošnja dotika in opredeli različne oblike trajnostne potrošnje. V nadaljevanju na podlagi izbranih dejavnikov, ki vplivajo na trajnostno vedenje potrošnikov, prikaže segmente (ne)trajnostnih potrošnikov v Sloveniji. Problematizira vidik odgovornosti »atomiziranega potrošnika«, ki prevladuje v literaturi, miselnosti upravljavcev politik in na trgu nasploh ter nakaže alternativne vidike, ki se uveljavljajo v literaturi. Eden od njih temelji na teoriji prakse. Namesto na posameznika in spreminjanje njegovih vrednot, stališč in vedenja se usmerja na prakse, povezane s trajnostno potrošnjo. Prakse razume kot splet treh elementov, materialnega, pomenov in kompetenc, ki jih je treba naslavljati, da bi dosegli trajnostno transformacijo.