Damijan Denac, DOPPS
Globalni upad biodiverzitete in s tem povezane posledice za celotno družbo so največja kriza s katero se spopada človeštvo. Priča smo velikim strateškim ambicijam EU in Združenih narodov za obnovo narave, a uresničevanje daleč zaostaja za zastavljenimi cilji. Kljub temu obstajajo primeri dobrih praks z izkazanimi pozitivnimi učinki. V Sloveniji je bil leta 2017 razglašen Naravni rezrvat Ormoške lagune. Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije je degradirano območje čistilne naprave nekdanje Tovarne sladkorja Ormož popolnoma renaturiralo, vzpostavilo nov dotok vode in ustvarilo optimalne habitate za ogrožene vrste ptic, ki tukaj gnezdijo in se ustavljajo na selitvi v velikem številu. Obnova mokrišča in vzpostavitev upravljanja je bila izvedena z evropskimi sredstvi. Območje je odprto za javnost in je poligon demonstriranja naravovarstvenih praks za učence, dijake, študente in širšo javnost. Rezervat je danes nepogrešljiv del regionalne in nacionalne turistične ponudbe, ki temelji na varstvu narave in je zgodba o uspehu, ki se je začela z entuziazmom in prostovoljstvom v devetdesetih letih. Med reformo sladkornega sektorja je bilo v EU zaprtih čez 80 tovarn sladkorja. A v Slovenjiji smo edini, ki nam je uspelo ohraniti del industrijskega območja in ga preoblikovati v naravni rezertat z varstveno, raziskovalno in izobraževalno vlogo.