Anita Poberžnik, ZRSŠ, Simon Brezovnik, PF, FNM UM, Andreja Klančar, PEF UP, Nik Stopar, FE UL, Felicita Zupančič, ŠC Slovenj Gradec – Gimnazija, Doroteja Smej Skutnik, OŠ Polzela
V delavnici bomo preizkušali in evalvirali dejavnosti za pouk, ki razvijajo zmožnost reševanja avtentičnih problemov: prepoznavanje in razumevanje problemov, samostojno raziskovanje, uporaba in sinteza različnih znanj in digitalne tehnologije za reševanje problemskih situacij, pri katerih metoda reševanja vnaprej ni znana oz. določena, ter kritično vrednotenje postopkov reševanja in rezultatov. Udeleženci delavnice se bodo kot učeči se soočili z nalogo priprave predstavitve konference NAK 2021 za objavo na šolski spletni strani. Nalogo bodo reševali po fazah, ki so priporočljive za reševanje problemov: viharjenje idej, načrtovanje, delitev nalog (vsak član skupine prevzame odgovornost za določen del naloge), raziskovanje in ustvarjanje (tudi na terenu izven učilnice), predstavitev in poglobljena refleksija. Ob tem bomo kot učitelji skupaj razmišljali, na kaj je v fazi predpriprave in ustvarjanja učnega okolja treba biti posebej pozoren, da bodo učenci lahko samostojno obravnavali in rešili avtentični problem ter kako jih bomo pri tem podpirali in usmerjali.
Bernarda Moravec in Saša Krajšek, ZRSŠ
V projektu ATS STEM (Assessment of Transversal Skills in STEM/Vrednotenje prečnih veščin na STEM-področju) smo razvili in preizkusili uspešen pristop, ki omogoča učencem, da po korakih reševanja STEM-problemov razvijajo in s pomočjo digitalnih orodij vrednotijo prečne veščine, kot so sodelovanje in komunikacija, ustvarjalnost in inovativnost, kritično mišljenje in druge. V delavnici se bodo udeleženci opolnomočili za medpredmetno načrtovanje in reševanje avtentičnih STEM-problemov, ki omogočajo sistematično razvijanje vsaj ene prečne veščine. Po pristopu reševanja problemov bodo udeleženci rešili izbrani problem ter tako ozavestili priložnosti za razvijanje in spremljanje prečnih veščin z digitalno tehnologijo, ki jih tak pristop omogoča. Spoznali bodo nekatera digitalna orodja, ki omogočajo formativno spremljanje prečnih veščin učencev. Ob konkretnih primerih STEM-učnih enot bodo udeleženci dobili vpogled v osmišljenost in pomen medpredmetnega načrtovanja dejavnosti.
Simona Slavič Kumer in Andreja Bačnik, ZRSŠ
»Raziskovanje pri pouku je hkrati sredstvo in cilj, proces in produkt!« D. Krnel
V delavnici se bomo interaktivno, na primeru mleka, sprehodili skozi korake/faze učenja z raziskovanjem/preiskovanjem, kot jih je po več raziskovalnih člankih opredelila skupina Pedaste-ja (2015): od orientacije, konceptualizacije (postavljanje vprašanj in hipotez), raziskovanja (preučevanje, eksperimentiranje in interpretiranje podatkov), sklepanja (oblikovanje zaključkov) do diskusije (refleksija, komunikacija). Vsako fazo/korak raziskovanja bomo opredelili kot veščino, pregledali njene značilnosti, kriterije uspešnosti ter diskutirali kako se posamezne faze/korake raziskovanja da razvijati tudi kot samostojno veščino, s povezovanjem po izobraževalni horizontali in vertikali. Predstavili bomo pristop k raziskovanju na treh nivojih: uvajanje v raziskovanje, raziskovanje in napredno raziskovanje, s primeri učno-delovnih listov za učence/-ke, ki z vprašanji vodijo skozi korake odprtega raziskovanja, po priročniku Spodbujanje razvoja veščin znanstvenega raziskovanja s formativnim spremljanjem (ATS 2020, 2018). Seznanili se bomo tudi kako so veščine raziskovanja opredeljene v okviru naravoslovne pismenost, natančneje 2. gradnika naravoslovne pismenost: Naravoslovnoznanstveno raziskovanje, interpretiranje podatkov in dokazov, ki smo ga z razvojnim timom za naravoslovno pismenost opredelili v projektu NA-MA POTI. Nenazadnje bomo izmenjali izkušnje in razmišljali, kako še bolj okrepiti raziskovalne veščine v vsakdanji učni praksi.
Renata Filipič, OŠ Valentina Vodnika Ljubljana
Namen delavnice je predstaviti aktivnosti učenja in poučevanja z raziskovanjem, ki jih lahko izvajamo v šoli in/ali pri šolanju na daljavo. Predstavila bom številne aktivnosti, kot so: ločevanje različnih zmesi, kaj je snov, pravilo topnosti, množina snovi, gostota trdnih snovi, trdota vode … V nadaljevanju se bomo osredotočili na eksperimente z ledom. V uvodu bom predstavila nekaj preprostih in zanimivih eksperimentov z ledom, nato bomo skupaj z udeleženci izvedli eksperiment, pri katerem bomo dokazali znižanje tališča ledu ob dodatku soli, pojasnili bomo vzroke za ta proces ter njegovo uporabo. Znanje, ki ga učenci pridobijo, ko so vpeti v tovrstne aktivnosti je globlje in trajnejše, saj je pridobljeno skozi proces; predvsem pa dosežemo boljše počutje in večje zanimanje za učenje. V primeru, da se bodo učenci šolali na daljavo, pa bodo le-ti manj za zasloni in v sedečem položaju. Udeleženci delavnice bodo imeli možnost nadgraditi le-to z lastnimi idejami o izvajanju aktivnosti učenja in poučevanja z raziskovanjem. Potrebščine za izvedbo delavnice za vse udeležence so: nekaj kock ledu, termometer, čaša, sol, laboratorijska žlička, milimetrski ali mali karo papir, ravnilo, svinčnik.
Ajda Medvešek, OŠ Ivana Skvarče, Zagorje ob Savi
Oblikovanje raznolikega in z vidika vloge učencev aktivnega pouka daje veliko možnosti za doseganje učnih ciljev prek izkustvenih oblik učenja, ki so za gradnjo razumevanja in trajnejšo zapomnitev ter za uporabo pogosto abstraktnejših kemijskih pojmov nujni. Avtorska didaktična igra Dogodivščine Kema in Ije, katere cilj je, da učenci pridobljeno znanje čim bolj razumejo ter ga tudi smiselno uporabijo pri ponavljanju in utrjevanju učne snovi, je primer, kako lahko učenec nadgradi svoje teoretično in praktično znanje ter ga poveže v celoto. Didaktično gradivo je tudi dober primer, kako lahko učitelj kemije svoje poučevanje ustvarjalno in medpredmetno povezuje z likovno umetnostjo. Pomemben motivacijski dejavnik pri učenju in razumevanju kemije je eksperimentalno delo, pri katerem učenci na podlagi konkretne izkušnje, ki jo pridobijo z lastno aktivnostjo, gradijo svoje znanje. Pri pouku vključujemo tudi vizualizacijske elemente ter stremimo k razvijanju in spodbujanju kompetenc IKT, ki sistematično povežejo teoretična dejstva in eksperimentalno znanje. Raznolik in aktiven pouk ustvarja motiviranega in radovednega učenca ter spodbuja zanimanje za kemijo. V delavnico bomo vključili izbrane teme učnega načrta (kisline, baze in soli, kisikova družina organskih spojin, elementi v periodnem sistemu … ) in bomo osredinjeni, da se različne vsebine ter dejavnosti lahko prepletajo, nanašajoč se na avtentične primere. Z udeleženci delavnice bomo razmišljali in si podelili konkretne izkušnje o metodah in oblikah dela, ki pouk kemije delajo privlačnejši in bolj motivirajoč za učence.
Gorazd Fišer, ZRSŠ
V delavnici bo predstavljenih nekaj primerov avtentičnih nalog, primernih za pouk tehnike in tehnologije v osnovni šoli. Ob teh primerih bom opozoril tudi na kaj je potrebno biti pozoren pri oblikovanju takšnih nalog. Kasneje se udeleženci delavnice naključno razvrstijo v skupine in znotraj le-teh sestavijo tudi konkreten primer za uporabo pri pouku. Delu v skupinah bo sledila predstavitev izdelanih primerov. Po predstavitvi pa bo sledila strokovna debata o izdelanih primerih.
Tatjana Vidic, Osnovna šola Janeza Puharja Kranj – Center
V literaturi zasledimo različna poimenovanja za učenje z raziskovanjem npr. raziskovalno učenje, poizvedovalno učenje, izkušenjsko učenje ali angl. “Inquary based Sicience education”. Poučevanje učencev z raziskovanjem se osredotoča na interese učencev in spodbuja aktivno učenje, saj jim omogoča, da samostojno raziskujejo. Več stopenj učenja z raziskovanjem (predstavitev teme, raziskovanje teme, oblikovanje raziskave, izpeljava raziskave, ugotovitve raziskave, predstavitev ugotovitev, razširitev in poglobitev raziskave) sledi logiki reševanja problemov in ne vnaprej predpisanemu zaporedju dejavnosti, ki vodijo do rešitve. Na primeru poskusov s čokolado bomo vrednotili uspešnost te oblike učenja v šoli in na daljavo.
Jasmina Kolbl, OŠ Kapela in OŠ Gornja Radgona
Raziskovalna spoznanja kažejo, da se učenci največ naučijo in tudi izboljšajo učne strategije, če so sami aktivno vključeni v proces učenja in imajo možnost, da sami konstruirajo svoje znanje. Pri tem je pomembno, da učenci med procesom učenja razvijejo take mentalne modele naravoslovnih (kemijskih) pojmov, ki vsebujejo čim manj napačnih in nepopolnih razumevanj. Vodeno aktivno učenje kemije (VAUK) je inovativen izobraževalni pristop, ki poteka v okolju, kjer so učenci aktivno vključeni v proces sodelovalnega učenja kemije. Pri učenju z uporabo VAUK učnih modulov razvijajo mentalne modele pojmov z delom, ki ga učenci sami organizirajo in je tudi prilagojeno zmožnostim posameznika v skupini. To delo temelji na bolj ali manj vodenih aktivnostih, temelječih na družbeno-naravoslovnih in kontekstualno zastavljenih problemih. Učenci morajo za doseganje ciljev, zastavljenih v posameznih učnih modulih, s procesom raziskovanja na različnih stopnjah zahtevnosti oblikovati specifične zaključke. Na osnovi dosedanjih raziskav o uporabi VAUK izobraževalnega pristopa se nakazuje potreba po vključevanju le-tega v vsakdanje naravoslovno (kemijsko) izobraževanje.
Na delavnici bo na primeru predstavljen VAUK izobraževalni pristop kot priložnost za razvijanje različnih miselnih procesov in veščin kritičnega mišljenja. Zelo je priporočljivo, da si udeleženci pred delavnico natisnejo plakat Miselni procesi in veščine kritičnega mišljenja, saj ga bodo za namen skupinskega dela nujno potrebovali.
N. Kocjan, DOPPS
Ptice so organizmi, s katerimi se v svojem vsakdanjem življenju pogosto srečujemo. V naši okolici so prisotne vse leto in mnoge izmed njih je enostavno opazovati ali celo proučevati. Hkrati so ptice med ljudmi priljubljene in vzbujajo pozitivne občutke, zato ne preseneča, da so med najbolj raziskanimi organizmi na našem planetu in najpomembnejši gradnik sodobnega naravovarstva. Na delavnici bomo s serijo didaktičnih primerov iz sveta ptic spoznali, kaj vse se lahko o svetu okoli nas naučimo z opazovanjem in proučevanjem ptic. Bodisi skozi zanimive naravne procese njihove selitve, prezimovanja, prehranjevanja in gnezdenja ali s spoznavanjem njihove fascinantne anatomije bomo na privlačen način predstavili biološke in ekološke procese, katerih razumevanje je v današnjem času velikih sprememb vse pomembnejše.
Janja Majer Kovačič, FNM UM
V slovenskem izobraževalnem prostoru je v okviru petletnega nacionalnega projekta NA-MA POTI posebna pozornost namenjena izboljševanju odnosa učencev do naravoslovja in matematike. V ta namen je delovna skupina projekta Odnos do naravoslovja in matematike, pod vodstvom mag. Cvetke Bizjak, celostno oblikovala gradnike učne motivacije in jih obogatila z opisniki. Delavnica bo zajela kratek pregled gradnikov učne motivacije in bo ciljno osredotočena na elemente, kot so personalizacija učencev, vzpodbujanje aktivne vloge vsakega učenca in vpeljevanje ustreznih didaktičnih pristopov za dvig učne motivacije. Ob predstavitvi primera kratke in preproste eksperimentalne dejavnosti z naslovom »Kdaj voda vre?« (odvisnost temperature vrelišča vode od tlaka) bodo udeleženci prepoznavali priložnosti za razvoj posameznih gradnikov učne motivacije. Ob različnih motivacijskih vzpodbudah, ki lahko učencem omogočajo in jih lahko podpirajo pri usklajevanju učnih ciljev z osebnimi, bo posebej poudarjena vloga kognitivnega konflikta, ki je zlasti primerna za zgodnje učenje naravoslovja. Udeleženci bodo možne motivacijske in raziskovalne iztočnice prepoznavali tudi na osnovi lastnih izkušenj učenja naravoslovnih pojmov.
Tanja Rupnik Vec, ZRSŠ
Razvoj veščin komunikacije predstavlja enega pomembnih vzgojno-izobraževalnih ciljev. Na delavnici bo kratko predstavljena temeljna ideja teorije nenasilne komunikacije ter vaje s katerimi lahko učence sistematično in načrtno učimo komunicirati na način, ki vključuje prepoznavanje tako lastnih potreb kot potreb sogovornika v komunikaciji, sprejemati različnost čustev in potreb vpletenih, se empatično odzivati in komunicirati spoštljivo in s pozornostjo na sogovornika. Udeleženci bodo na delavnici izkusili štiri vaje za poglabljanje razumevanja in trening elementov nenasilne komunikacije (metaforično poimenovanega jezik žiraf). Vaje bodo vključevale trening razlikovanja zaznav od interpretacij, prepoznavanje posredno izraženih čustev in učenje neposrednega izražanja čustev, razumevanje odnosa med čustvi in potrebami ter razlikovanje empatičnih odzivov od tistih, ki to niso. Vaje bodo potekale v skupinah. V delavnici bodo udeleženci prejeli gradiva za delo z učenci v razredu.
Klavdija Šipuš in Saša Kregar, ZRSŠ
Skozi delavnico se bodo udeleženci seznanili s strategijami umeščanja vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj (VITR) v šolski prostor s poudarkom na značilnostih in pomenu celostnega pristopa k vpeljevanju trajnostnega razvoja na šoli. V skupinah bodo pripravili načrt celostnega pristopa k VITR, pri čemer bodo upoštevali povezovanje okoljskih, družbenih in ekonomskih vidikov trajnostnega razvoja. Glede na izbrano tematsko področje VITR (Zaščita in uporaba naravnih virov; Mobilnost, razvoj mest in prometa; Hrana in kmetijstvo; Turizem; Revščina; Migracije in integracija; Podnebne spremembe; Zeleno gospodarstvo in zelena delovna mesta; Zdravje in dobro psihično ter fizično počutje; Raznolikost in inkluzija; Človekove pravice; Lokalno in globalno; Surovine po svetu: proizvodnja, trgovanje in poraba; Konflikti, vojna in mir; Trajnostna proizvodnja in potrošnja) bodo načrtovali umeščanje VITR skozi dejavnosti pri pouku različnih predmetov ter v okviru obšolskih dejavnostih. Predvideli bodo sodelovanje in aktivno vlogo učencev in zaposlenih na šoli ter smiselno povezovanje z lokalnim okoljem. Predstavljen bo samoevalvacijski vprašalnik v podporo vzpostavljanju pogojev za celostni pristop k VITR.
Erika Trampuš in Nina Poljanšek, OŠ Preska
Na OŠ Preska smo ob učenju na daljavo in po vrnitvi v šolo pri učencih zaznali različne stiske. Predvsem so se o stiskah izražali učenci pri učiteljicah na dodatnih urah strokovne pomoči, kar nekaj učencev v stiski pa so prepoznali tudi učitelji. Pomislili smo tudi na učence, ki te pomoči nimajo in zato nimajo priložnosti, da bi svoje stiske in težave izražali. Zato smo učiteljice dodatne strokovne pomoči organizirale dan ob pouku z naslovom Dajmo se spet priklopit – v živo. Preventivni dan, ki smo ga organizirali, je bil namenjen medosebnim stikom in osredotočen na dogajanje tukaj in zdaj, zato digitalnih orodij nismo uporabljali. Cilj dneva je bil aktivirati učence in zopet vzpostaviti odnose med vrstniki in začeti graditi razredno skupnost, saj se je le-ta v času pouka na daljavo v marsikaterem razredu porušila. Namen dneva je bil, da otroci razmišljajo o sebi, svojem telesu, čustvih in da to poskusijo izraziti. Na delavnici bo predstavljeno, kako smo učiteljice dodatne strokovne pomoči organizirale izobraževanje učiteljev, ki smo nato učence vodili skozi različne delavnice. Na delavnicah so imeli učenci znotraj svojega oddelka priložnost prepoznati probleme, o njih spregovoriti in izraziti svoja čustva ob stiskah, ki so se pojavile v času učenja na daljavo in po njem. Poudarek je bil na delu s telesom, zato smo z učenci izvedli tudi veliko gibalnih aktivnosti – tako individualnih kot skupinskih. Z učenci smo sooblikovali orodja in strategije, s katerimi lahko rešujemo probleme in poiščemo pomoč ter tako splezamo iz “luknje”. Na delavnici bova predstavili nekaj konkretnih primerov aktivnosti, ki smo jih izvedli tako z učitelji kot tudi z učenci.
Iztok Tomažič, BF UL
V učnih načrtih Naravoslovje in Biologija v osnovni šoli je zapisano, da naj se pri prvem nameni najmanj 40 odstotkov pouka raziskovalno-eksperimentalnemu delu v razredu in na terenu ter pri drugem najmanj 20 odstotkov celotnega obsega pouka. Slednje velja tudi za pouk biologije v gimnaziji. Te zahteve je potrebno doseči v okviru vseh vsebinskih sklopov. V vseh omenjenih učnih načrtih so zapisani procesni cilji, ki usmerijo učitelja v razvijanje procesnih znanj pri učencih in dijakih. Izvedba terenskih aktivnosti je zahtevna že pri pouku v šoli. Med poukom na daljavo pa smo soočeni s še večjo težavo, saj učenci pri takem pouku nimajo dostopnih pripomočkov, ki so jim na voljo v šoli. Na delavnici bo predstavljeno, kako učinkovito vključiti elemente terenskega dela med poukom na daljavo. Prikazani bodo izbrani primeri, s katerimi poleg vsebinskih znanj razvijamo tudi procesna znanja. Izbrane teme se bodo navezovale na področja zoologije, botanike in ekologije. Na izbranih primerih boste ugotavljali nivo vključenosti učencev ali dijakov pri izvedbi terenskega dela na daljavo, obseg procesnih znanj, ki jih dosežemo pri različnih načinih izvedbe pouka na daljavo ter možnosti vključevanja IKT pri takem pouku.
Andreja Špernjak, FNM UM
Iz Teorija izkustvenega učenja po Kolbu, vemo, da se učenci učinkoviteje učijo preko samostojne izvedbe, kot s poslušanjem (aktivno in ne pasivno učenje), kar je velika moč učenja na področju, kjer so učeči vključeni v projektno načrtovanje, zbiranje in analiza podatkov. Slednje spada predvsem na področje naravoslovnih znanosti, pri čemer je terensko delo največja specifika za področje biologije. Poleg neposrednih izobraževalnih koristi, pa bi učenci pri terenskem in eksperimentalnem delu pridobili več samozaupanja in motivacije za učenje.
Ker pa je v letu 2020/21 svet preplavila pandemija Sars-CoV-2, in je bilo šolsko delo omejeno predvsem na daljavo, je bilo tudi terensko, praktično in eksperimentalno delo močno omejeno, saj smo se znašli pred situacijami, na katere nismo bili pripravljeni. Kljub tovrstni situaciji, pa je potrebno ohranjati in še bolj vzpodbujati terensko, praktično in eksperimentalno delo pri biologiji, saj je to resnično ena redkih panog, kjer učeči lahko razvijajo kompetence, ki jih pri drugih predmetih ne morejo. Ne glede na omejeno šolsko delo želim predstaviti nekaj primerov dobrih praks, kako v omejenih okoliščinah, z omejenimi sredstvi (kar imamo doma, a vseeno z uporabo vsakodnevne sodobne tehnologije) vzpodbuditi učenčevo samostojno terensko, praktično eksperimentalno delo. Glede na to, da je vsebina zamišljena kot delavnica, bi vsekakor bilo odlično vse preizkusiti v praksi, a zaradi dela na daljavo, bodo vsebine predstavljene na teoretičnih osnovah, a podkrepljene z video in foto materialom. Delavnica ni zamišljena kot predavanje, ampak z možnostjo izmenjave argumentov in primerov dobrih praks, izvesti praktično delavnico, kolikor se delavnico na daljavo da izvesti.
Goran Bezjak, ZRSŠ
Telefon je v današnjem času več kot le naprava za klicanje ali naprava za dostop do interneta. Za pravilno delovanje vseh funkcij telefona, ki jih uporabljamo vsak dan, je zaslužnih veliko senzorjev v telefonu. Ti senzorji imajo primaren namen uporabe (denimo barometer izboljša natančnost podatkov GPS,…). Senzorje lahko z izvirnimi pristopi uporabimo tudi v druge namene. V delavnici bodo predstavljeni senzorji in nekaj predlogov njihove uporabe (pri fiziki, matematiki, biologiji, kemiji, športu, tehniki …). Po krajši predstavitvi bodo udeleženci delavnice sami preizkusili svoj telefon ter testirali nekaj senzorjev. Predvsem bo dobrodošla ustvarjalnost vsakega udeleženca pri razmišljanju, kako predstavljeno vsebino uporabiti pri svojem predmetu. S seboj imejte pametni telefon (lahko tablico) in možnost nalaganja aplikacij v spletni trgovini.
Petra Škofic Valjavec, OŠ Vižmarje-Brod
Učenci osnovne šole v 9. razredu pri kemiji v poglavju Družina ogljikovodikov s polimeri glede na standarde znanja iz učnega načrta proučujejo in razumejo vplive uporabe ogljikovodikov in njihovih derivatov na življenje in okolje, vpliv produktov gorenja na okolje in razmišljajo o preprečevanju oziroma zmanjševanju vplivov ogljikovodikov in njihovih derivatov na okolje ter se zavedajo pomena recikliranja odpadkov. Glede na standarde znanja iz UN bodo prikazane vsebine in metode dela, ki so jih učenci usvojili v času dela na daljavo s pomočjo učitelja. Z ogledom video vsebin, dokumentarnih oddaj, učbenika, merjenja ogljičnega odtisa družine s spletno aplikacijo Umanotere, uporabe 3D VR očal in drugih virov so učenci razvili lastne prispevke, s katerimi so zavzeli kritičen odnos do treh globalnih okoljskih problemov, ki najbolj ogrožajo življenje na Zemlji: globalno segrevanje, tanjšanje ozonske plasti in kisli dež. Izdelali so plakate, stripe, pesmi, primere izračunov ogljičnega odtisa in uglasbeni rap. Prispevki imajo namen prepričati slehernika, da zmanjša rabo fosilnih goriv, potrošništvo in se zave pomena ločenega zbiranja in recikliranja odpadkov. Projekt (5 – 6 ur) je zasnovan medpredmetno: povezovanje kemijskih vsebin z biologijo, gospodinjstvom, slovenščino, angleščino, glasbo in likovnim poukom. Udeleženci delavnice boste v vlogi učencev preizkusili načine in metode dela na daljavo, ki so jih bili deležni devetošolci. Za delo v skupini potrebujete: informacije o porabi električne energije vaše družine (npr. podatke iz položnice), o vaših migracijah (številu prevoženih kilometrov z avtom, potovanjih, npr. z letalom, v enem letu, ladjo…), dostop do spleta, virtualna 3D očala za pametni telefon (če jih imate) ter pametni telefon.
Katarina Vodopivec Kolar, Osnovna šola Venclja Perka Domžale
»Ekosoočenje«: predvolilni trajnostni program je spodbujanje učencev (oz. udeležencev delavnice), da izgradijo lastno kritično vrednotenje o obremenjevanju okolja, z upoštevanjem kakovostnega in zdravega življenja, ki bo hkrati ohranjalo možnosti za zadovoljevanje življenjskih potreb tudi prihodnjim generacijam ter bo upoštevalo obremenilne sposobnosti ekosistemov. Kot temeljni pogoj za ukrepe za TR je nujno učence na vseh stopnjah spodbujati k sistematičnemu, kritičnemu in ustvarjalnemu razmišljanju o ohranjanju lokalnega okolja in hkrati spremljati dogajanje na globalni ravni (globalno učenje), da bodo v prihodnosti motivirani za aktivno ukrepanje v smeri TR. Udeleženci(ke) bodo v delavnici najprej osmislili lasten pogled na trajnostni razvoj ter predstavili svoja stališča nanj ter predstavili vključevanje smernic in aktivnosti VITR, ki jih vključujejo v svoje pedagoško delo. Nato bodo udeleženci(ke) razdeljeni v skupine, kjer se bodo še podrobneje spoznali in predstavili svoja stališča do TR in med seboj izbrali najbolj okoljsko osveščenega predstavnika(co), ki bo kandidiral(a) za okoljsko osveščenega predsednika(co). na podlagi podanih ključnih vprašanj. Sledilo bo soočenje izbranih kandidatov in na koncu izbor najbolj okoljsko osveščenega predsednika(ce). Ob soočenju mnenj se bo gradila spoštljiva medsebojna komunikacija in vzdrževala kultura dialoga, udeleženci(ke) bodo aktivno soustvarjali debato o aktualnih trajnostnih temah po predhodno dogovorjenih kriterijih. Ključna vprašanja za soočenje in diskusijo:
- Kako bi zmanjšali naš ogljični odtis in ublažili posledice podnebnih sprememb? (Problematika onesnaževanja zraka: promet, izkoriščanje fosilnih goriv za pridelavo elektrike, potrošništvo..).
- Kako bi zaščitili vodne vire v Sloveniji (pred onesnaževanjem, privatizacijo)?
- Kako bi poskušali naš potrošniški življenjski slog preusmeriti v bolj trajnostnega?
- Kakšna bo vaša trajnostna politika ravnanja z odpadki? Ali podpirate krožno gospodarstvo?
- Kako bi obvaroval Slovenijo kot vročo točko biodiverzitete? (zaščita naravnih in antropogenih ekosistemov).
Anja Ržišnik Martinec, Osnovna šola Antona Tomaža Linharta Radovljica
Vsebina delavnice izhaja iz predpostavke, da je vse živo in neživo na našem planetu med seboj povezano in soodvisno. Zajema cilje tako z naravoslovnega kot tudi družboslovnega področja. Prispevek temelji na zavedanju, da je vključevanje učencev v globalne teme od vsega začetka izobraževanja izredno pomembno. Tako razvijajo svoje razumevanje o delovanju sveta in se zavedajo različnih vlog ljudi v njem. Ob tem jih spodbujamo k razvoju kritičnega mišljenja, ki bo krojilo njihova bodoča dejanja. Hitra in trajnostna moda predstavljata eno izmed pomembnih tem s področja trajnostnega razvoja, saj je večina ljudi na nek način povezanih z modno industrijo, ki je po podatkih Združenih narodov odgovorna za 20 % svetovnih odpadnih voda. Poleg tega pa ima velik vpliv na družbo v različnih koncih sveta. Namen prispevka je interaktivno predstaviti praktičen primer učnega sklopa s področja trajnostne mode, ki je bil izveden z učenci pri pouku naravoslovja in tehnike v osnovni šoli. Hkrati pa je njegov namen spodbuditi udeležence delavnice, da pridobljene izkušnje in gradiva prilagodijo svoji situaciji ter jih uporabijo pri poučevanju. Delavnica je zato primerna za učitelje na različnih stopnjah. Na njej bodo udeleženci raziskovali, od kod prihajajo njihova oblačila, na podlagi krajšega članka razmišljali o pojmih hitre in trajnostne mode ter preko videoposnetka spoznavali procese in vplive na okolje ter družbo pri proizvodnji običajne kratke majice. Preko predstavitve ob različnih gradivih bodo spoznali celoten učni sklop, ki je bil izveden z učenci. Sodelovali bodo v aktivnostih kritičnega mišljenja ter v manjši skupini izdelali kratko predstavitev, ki bi ljudi spodbudila k trajnostnim dejanjem na področju oblačil.
Irena Simčič, ZRSŠ
Slovenija se v zadnjih letih že uvršča med najbolj zaželene gastronomske destinacije. S projektom Slovenija – Evropska gastronomska regija 2021 krepimo nacionalno promocijo gastronomije. Projekt s svojimi učinki prispeva k trajnostnemu razvoju gastronomije, lokalni samooskrbi, povezovanju podeželskih in urbanih območij, povečevanje kakovosti življenja in poudarja pomen prehrane za zdravje. Slovenija je ena izmed redkih držav, ki ima sistemsko in zakonsko urejeno prehrano otrok in mladostnikov. Vzgojno-izobraževalne ustanove spodbujamo, da v sklopu organizirane šolske prehrane v jedilnike vključujejo slovenske regionalne jedi in s tem otrokom in mladostnikom pri šolski prehrani približajo kakovost prepoznavnih jedi slovenskih kulinaričnih pokrajin. Prikazane bodo različne avtentične vzgojno-izobraževalne dejavnosti s področja prehrane in prehranjevanja, ki pripomorejo k prepoznavanju jedi slovenskih kulinaričnih pokrajin, pomenu kratkih verig in lokalne ponudbe hrane ter razvijanje odnosa do hrane in kulture prehranjevanja.
Slavko Kocijančič, David Rihtaršič, PEF UL
Programirljivi krmilniki so postali nepogrešljiv sestavni del šolskih projektov na različnih področjih. Med njimi prevladujeta robotika in elektronika, kjer je programiranje nujen sestavni del izvedbe projekta. Zaradi možnosti kombiniranja z različnimi merilniki so programirljivi krmilniki prisotni tudi pri naravoslovnih predmetih, športu itd. Pri slednjih imamo običajno na razpolago merilno opremo, ki je že podprta z ustrezno programsko opremo, medtem ko pri interdisciplinarnih projektih lahko tudi k naravoslovju vključimo programiranje krmilnikov.
Posebej aktualno je programiranje krmilnikov pri izbirnih predmetih s področja tehnike, kar nedvomno velja za predmeta Elektronika in robotika ter Robotika v tehniki. Žal precej učiteljev nima potrebnega predznanja programiranja krmilnikov, odločitev za navedene predmete pa je povezana tudi s stroški za nakup učnih zbirk. Poleg tega razmere zaradi pandemije niso vzpodbudne, saj se zdi, da je delo na daljavo praktično neizvedljivo.
Pri učenju omenjenih vsebin na daljavo je edina možnost uporaba virtualnih orodija oz. računalniških simulacij. Zaradi kompleksnosti uporabe programirljivih krmilnikov je simulacijo treba skrbno izbrati, saj ne gre samo za programiranje ampak tudi za uporabo senzorjev, močnostnih elektronskih sklopov (aktuatorjev) itd. Med možnimi uporabnimi aplikacijami izstopajo TinkerCAD, SumilIDE in Virtual Breadboard, ki ponujajo podporo tudi za krmilnike iz družine Arduino (Arduino UNO/Nano itd). Na delavnici se bomo seznanili z osnovno uporabo izbranih orodij namenjenih virtualni pripravi projekta na temo programirljive elektronike in robotike. Vsak udeleženec bo izvajal vnaprej pripravljene primere, jih spreminjal in dograjeval skladno z vnaprej določeno funkcionalnostjo. Učni pristop bo torej temeljil na učenju na primerih s ciljem usposobiti se za reševanje problemsko zastavljenega cilja. Eden od ciljev delavnice je tudi premagati zadržanosti nekaterih učiteljev do programiranja, saj so virtualna orodja lahko v pomoč tudi učitelju pri pripravi na poučevanje omenjenih vsebin v realnem šolskem okolju. Podobno se lahko bolj motivirani učenci lotijo priprave projektov v virtualnem okolju kot pripravo na izvedbo dejanskih projektov.
Mirko Đukić, ZAMS Maribor in Radovan Krajnc, ZRSŠ
V delavnici se boste z uporabo Minecraft Education igre urili v sodelovanju, reševanju problemov in razvijanju računalniškega mišljenja. V skupnem Minecraft svetu se boste naučili osnov Minecraft-a, kot je premikanje, gradnja in raba uporabniškega vmesnika. Naučili se boste ukazovati Agentu, majhnemu robotku, ki lahko opravlja dela namesto uporabnika. S pomočjo Agenta boste v drugi polovici delavnice reševali skupen problem. Poudarek pri delavnici bo v razvijanju skupinske dinamike v navideznem svetu, ter z njo povezanimi prečnimi veščinami, kot so sodelovanje, reševanje problemov, kritično mišljenje ipd. Ves čas delavnice boste aktivno vključeni. Pred delavnico si morate na svoj računalnik namestiti Minecraft Education program. Z izkušnjo v delavnici boste ugotovili, da je skozi igro mogoče dosegati učne cilje pri večini predmetnih področij. Pripravljati je mogoče avtentične učne situacije, ki učencem predstavljajo izziv in jih na nevsiljiv način spodbujajo k učenju.
Spoznali boste tudi Minecraft skupnost učiteljev in pogledali že pripravljene sezname nalog za različna predmetna področja, ki jih lahko prosto uporabite, predelate ali nadgradite.
Milenko Stiplovšek, ZRSŠ
Udeležencem bodo najprej predstavljeni nekateri razlogi za odločitev o razvijanju in vrednotenju znanja ob izdelavi izdelkov in nekaj izkušenj z izvajanjem tovrstnih aktivnosti.
V nadaljevanju bodo razdeljeni v skupine po stopnjah izobraževanja in predmetih ter bodo ob pregledu ustreznih učnih načrtov in katalogov znanj poskusili določiti aktivnosti, ki se zaključijo z izdelavo in predstavitvijo izdelka. Pripraviti želimo čim bolj domišljene zahteve za učence/dijake ter kriterije za vrednotenje pridobljenega znanja. Poudariti bi želeli odprtost problema in osredotočenje na dobro definiranost končnega rezultata aktivnosti ter kriterijev za vrednotenje dosežkov. Pot učencev in dijakov do tega rezultata pa naj bo v največji možni meri prepuščena njihovim odločitvam. Delavnica bo zaključena s poročanjem predstavnika vsake skupine vsem udeležencem hkrati.
Mitja Utroša in Anita Danč Ismajlovič, Osnovna šola Janeza Kuharja Razkrižje
Skozi delavnico bova predstavila primer uporabe in izdelave namizne didaktične igre Sladkotivity s pomočjo spletnega orodja Canva. Sladkotivity je namizna didaktična igra, s katero igralci spoznavajo osnovne in pomembne informacije o sladkorni bolezni. Poleg podatkov o sladkorni bolezni igra vključuje tudi akcije zdravega načina življenja, kot so tehnike sproščanja, gibalne aktivnosti in smeh. Namen igre je torej izobraževanje o sladkorni bolezni na zabaven, a hkrati poučen način. Aplikacija Canva je preprosto in zelo učinkovito orodje za grafično oblikovanje izdelkov, kot so: letaki, plakati, animirani filmi, vizitke… Primer navaja možnost sodelovalnega dela (uporabno tudi pri učenju na daljavo), kar bodo udeleženci delavnice tudi preizkusili. Prednost dela v Canvi so možnost sodelovanja, preprosta uporaba, že vnaprej oblikovane predloge, velika zbirka grafik, slik, videoposnetkov itn. Predstavila bova tudi nekaj kreativnih izdelkov učencev. Skozi vodeno demonstracijo bova predstavila pripravo plakata Moje zdravje (priprava ozadja, spreminjanje velikosti, iskanje in vstavljanje različnih grafičnih elementov itd.), deljenje izdelka in možnost timskega dela ter integracija v MS Teams. Na delavnici bodo udeleženci spoznali različne možnosti uporabe in v praktični nalogi sproti preizkusili funkcionalnost in uporabnost Canve. Zaključni del delavnice bomo namenili skupni refleksiji.
Tim Gregorčič in Pia Zupančič, Mladi za podnebno pravičnost
Delavnico bosta vodila Pia Zupančič, dijakinja Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer, in Tim Gregorčič, študent geografije. Oba sta člana gibanja Mladi za podnebno pravičnost. Na področju okoljevarstvenega angažmaja aktivnosti tega gibanja v zadnjih letih veljajo za ene izmed najodmevnejših. Na delavnici bosta člana gibanja v začetnem delu skozi prizmo kritike obstoječega ekonomskega sistema opredelila pojem »podnebna pravičnost« v štirih ključnih vsebinskih točkah, kot ta izraz razumejo člani gibanja MzPP. Zatem bosta iz lastnih izkušenj predstavila načine organiziranja različnih aktivnosti na področju okoljevarstvenega angažmaja s poudarkom na šolskem okolju in opozorila, na kaj moramo biti pri tem pozorni. V zadnjem delu bodo udeleženci v skupinah razmišljali, kako bi lahko tudi sami na šolah vzpostavili dejavnosti v smeri okoljevarstvenega angažmaja.
Jerneja Pavlin in Katarina Susman, PEF UL
Učitelji se trenutno soočajo z mnogoterimi izzivi obdobja, v katerem so se morali hitro spopasti s poučevanjem na daljavo. Slednje odpira tudi nove možnosti in priložnosti za (inter)aktivne oblike dela pri pouku naravoslovja. Pridobivanje lastnih izkušenj, opazovanje pojavov, eksperimentiranje, vrednotenje rezultatov in izidov poskusov so splošni cilji oz. naravoslovni postopki pri pouku naravoslovja, ki pa se pogosto zdijo pri pouku na daljavo težje dosegljivi. V okviru delavnice bodo predstavljene ideje in možnosti za izvedbo eksperimentalnega dela pri tematiki svetloba, ki vodijo do doseganja izbranih splošnih in operativnih ciljev pri predmetu naravoslovje v osnovni šoli. Vključeno bo tudi vrednotenje videoposnetkov in spletnega gradiva z vidika avtentičnosti in pomena avtentičnosti pri delu na daljavo. Udeleženci bodo pred izvedbo delavnice prejeli seznam pripomočkov, ki naj bi si jih priskrbeli, kar bo omogočalo aktivno udeležbo in izvedbo eksperimentov in drugih dejavnosti v okviru delavnice.
Erik Kapfer, Miha Cojhter, Vzorčno mesto Velenje, razvojno raziskovalni oddelek Ljudske univerze Velenje
Na delavnici bomo demostrirali uporabo in izdelavo učnih vsebin s pomočjo EON XR platforme na štirih primerih avtentičnih učnih situacij:
- VR – 3D simulacija in navidezna resničnost
- AR – Oplemenitena resničnost v resničnem svetu
- XR – Združena resničnost ali digitalni dvojček
- XR – Poučevanje in sodelovanje v razširjeni resničnosti
Učitelji se bodo naučili izdelati učno uro, ki bo omogočala tako njim kot učencem aktivno udeležbo ne glede na prostor, čas in opremo. Naučili se bodo narediti interaktivno učno uro, ki jo lahko uporabljajo na telefonih kot AR, na virtualnih očalih, na računalniku ali projektorju. Po končani delavnici bodo sami zmožni narediti preprosto učno uro, v katero bodo vključili 3d modele, animacije, zvočne opise, interakcije, opise predmetov, kvize itd. Izdelki delavnice bodo potem na voljo vsakomur v sklopu spletne knjižnice EON XR.