Irena Simčič, ZRSŠ
Pravica do hrane je bila formalno prepoznana že v prvih mednarodnih dokumentih, kot na primer že leta 1948 v Deklaraciji o človekovih pravicah, ki so jo sprejeli Združeni narodi (Universal Declaration of Human Rights). Kljub temu, da se na svetu proizvede dovolj hrane za vsakogar, pa so zaskrbljujoči podatki, da je še vedno na svetu več kot šestina podhranjenih ljudi. Pomen odprave lakote bi bil v tem, da bi hrana res prišla v roke in usta vseh tistih, ki jo zares potrebujejo – predvsem revnim, izoliranim skupinam, etničnim manjšinam, ki živijo na robu ekonomskega in socialnega stanja, žrtvam vojne in naravnih nesreč. Po drugi strani pa se po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) srečujemo poleg podhranjenega prebivalstva na drugi strani tudi z več kot 1, 4 milijarde prekomerno hranjenih ljudi, izmed teh pa je kar tretjina debelih – z visokim rizikom za srčno žilna obolenja, diabetes in ostale zdravstvene probleme. Prav tako se izpostavlja pomemben družbeni vidik zavržkov hrane, saj se vsako leto po uradnih podatkih FAO zavrže okoli tretjino celotne količine hrane na svetu. Tudi v Sloveniji predstavljajo zavržki hrane velik problem. Vzgojno-izobraževalne ustanove imajo pomembno vlogo pri razvijanju zavesti, vzgajanju in izobraževanju za odgovoren odnos do hrane predvsem z izvajanjem raznolikih didaktičnih aktivnosti.