Nazaj na vrhnjo stran: Program 1. dan (14. oktober 2021)

Razvijanje zmožnosti reševanja problemov skozi raziskovalne naloge

R. Repnik in D. Osrajnik , FNM UM

Šola omogoča učencem in dijakom razvoj raznolikih kompetenc, vključujoč znanja in veščine. Pri naravoslovnih predmetih si želimo usvajanja znanj z raziskovalnim pristopom, eksperimentalnim delom in izkušnjami. Premalo izkoriščena priložnost je izdelava raziskovalne naloge in njena predstavitev. Pridobljena osnovna znanja šolskih predmetov so praviloma nujna za iskanje novih znanj pri raziskovalnem delu mladih raziskovalcev osnovnošolcev in srednješolcev. Pri raziskovanju se mladi soočajo z raziskovalnimi problemi, te izzive rešujejo z različnimi strategijami. Uporabljajo znane strategije za reševanje novih problemov ali celo razvijajo nove strategije v ta namen. Običajno so raziskovalni problemi kompleksni, ideje zanje prihajajo iz realnega okolja in so avtentične, njihova obravnava v okviru raziskovalne naloge vključuje morda manj poenostavitev kot primeri pri običajnem pouku. Mladi s tovrstno izkušnjo so bistveno bolj pripravljeni na podobne izzive kasneje v življenju, saj lahko takrat za rešitev sorodnega problema sledijo podobnim korakom, kot so jih uporabili pri pripravi raziskovalne naloge. Celoten proces raziskovalne naloge vključuje identifikacijo in opredelitev problema, študij literature, izbiro ustrezne metode za reševanje, aplikacijo metode na konkretnem primeru, predstavitev rezultatov, njihovo interpretacijo in podajo sklepa. Priprava pisnega poročila o raziskavi, ki mora slediti pravilom poročanja o raziskavah na določenem področju, vključno z oštevilčevanjem poglavij in drugih elementov ter navedbo literature, omogoča razvoj zavedanja pomena natančnosti, avtorstva in plagiatorstva. Posebna avtentična situacija je predstavitev raziskovalne naloge, ki terja usvajanje retoričnih in drugih spretnosti, povezanih z nastopanjem pred občinstvom ali strokovno komisijo, ki na zagovoru postavlja vprašanja. Tudi predstavitvi raziskovalne naloge podobnim situacijam bodo mladi pogosto izpostavljeni že med šolanjem in tudi kasneje, zato je tovrstna izkušnja pomembna. Zelo pomemben pa je za posameznega mladega raziskovalca ali manjšo skupino raziskovalcev pri vseh opisanih korakih njihov mentor. V prispevku bomo predstavili posamezne korake procesa od ideje do predstavitve raziskovalne naloge, pri tem se bomo osredotočili na vlogo mentorja in izpostavili primere avtentičnih situacij.