Milenko Stiplovšek, ZRSŠ
Najpogosteje poteka eksperimentalno delo dijakov/učencev pri pouku fizike na način, da dobijo dokaj natančno definirano nalogo ter potrebno opremo in praviloma podrobna navodila, s čimer lahko nato nalogo opravijo. To je preizkušen, dodelan in tudi dokaj učinkovit način za pridobivanje eksperimentalnih spretnosti in veščin ter za utrjevanje ali včasih celo pridobivanje vsebinskih znanj na področju fizike. Vendar se bo večina naših učencev, še posebej dijakov s kasnejšo akademsko izobrazbo, po šolanju pri svojem delu srečevala z drugače zastavljenimi nalogami. Večinoma ne bodo dobili natančnih navodil in vse potrebne opreme za rešitev naloge na mizo. Pogosto bodo morali sami ugotoviti, kaj vse še potrebujejo (opremo in včasih tudi informacije ali celo znanje), da bodo nalogo lahko opravili. To je realnost, s katero se bo večina dokaj pogosto srečevala. Če želimo, da bo pouk avtentičen in koristen na daljši rok, je učence/dijake potrebno na to realnost čim bolje pripraviti. V predavanju bodo predstavljeni cilji in kompetence v učnih načrtih in katalogih znanj, ki spodbujajo samostojno načrtovanje in izvajanje eksperimentov in meritev ter izkušnje s pristopi pri pouku fizike za ta namen. Predstavljene bodo ugotovitve, ki so rezultat dela v razvojnem projektu Razvijanje in preizkušanje sodobnih organizacijskih in didaktičnih pristopov za vzgojno-izobraževalno delo z nadarjenimi učenci in dijaki – RAZSODNA (2016–2018). V okviru projekta smo se fiziki ukvarjali z razvijanjem ustvarjalnosti in kompetenc za timsko delo pri fiziki v srednji šoli s pomočjo reševanja odprtih eksperimentalnih problemov in s pripravami na ekipna tekmovanja v znanju fizike. Predstavljeni bodo še elementi avtentičnosti, s katerimi se srečamo pri tekmovanjih na temo fizikalni sefi: državno tekmovanje »Videl, premislil, odklenil!« in mednarodno tekmovanje “Shalheveth Freier Physics Tournament” ter na temo turnir mladih fizikov: :tekmovanja »SiYPT«, »AYPT«, »IYPT«.