Nazaj na vrhnjo stran: Program 2. dan (15. oktober 2021)

Delavnice drugega dne (15. oktober 2021)

Vida Šinkovec, Zavod sv. Frančiška Saleškega

V času šolanja na daljavo smo s sodelovanjem učiteljev iz različnih predmetnih področij pripravili virtualno sobo pobega. Dijake smo na ZOOM-u razdelili v sobe, kjer so se v skupinah podali skozi izzive iz različnih področij. Preko rešitev zastavljenih problemov iz  posameznih področij so prišli do končnega gesla, ki je pomenilo ključ za izhod iz sobe. Dijaki so bili motivirani tudi z dodatkom tekmovalnosti, saj so želeli iz sobe »pobegniti« prvi.  Pri aktivnosti so razvijali različne kompetence, od sodelovanja v skupini, do logičnega sklepanja, povezovanja znanja iz različnih področij in iskanja informacij v svetovnem spletu …V delavnici bo na kratko predstavljeno in preizkušeno osnovno orodje za izdelavo virtualne sobe pobega, ki se lahko uporabi tudi za interaktivno obravnavo vsebin. Sobo pobega bodo udeleženci lahko tudi preizkusili.

Špela Hrast, Katarina Mlinarec, Vesna Ferk Savec, PEF UL

Na eksperimentalni delavnici bodo imeli udeleženci priložnost razmišljati, kako bi lahko iz različnih bioloških odpadkov (npr. bananinih, jabolčnih olupkov, skorje lubenice) sintetizirali bioplastiko. Pri načrtovanju in izvedbi eksperimentalnega dela bomo uporabljali pristop projektnega učnega dela. Za udeležbo na delavnici udeleženci ne potrebujejo posebnih pripomočkov oziroma vnaprejšnje priprave.

Nina Poljanšek, OŠ Preska

V letošnjem šolskem letu na OŠ Preska zaključujemo s triletnim mednarodnim projektom ATS STEM. V projektu so učenci ob medpredmetnem povezovanju (matematika, tehnika, fizika, kemija, razredne ure) razvijali ter vrednotili veščini sodelovanje ter reševanje problemov z digitalnimi orodji na STEM-področju (naravoslovje, tehnika in tehnologija ter matematika). Znanje, ki sem ga v projektu pridobila, poskušam prenesti tudi v redni pouk kemije. V delavnici bom predstavila, kako razvijanje ter vrednotenje veščin potekata pri urah kemije. V prvem delu delavnice bom na kratko predstavila, kako na OŠ Preska z osmošolci sooblikujemo kriterije uspešnosti za veščino sodelovanje. Nato bodo udeleženci vstopili v »vrtnarijo pobega« (googlovi obrazci) ter ob reševanju kemijskega problema s področja Kislin, baz in soli sooblikovali cilje in kriterije uspešnosti za vsebino ter kriterije uspešnosti za veščino reševanje problemov. Glede na kriterije uspešnosti za sodelovanje se bodo udeleženci poskusili samovrednotiti. V zadnjem delu delavnice bom predstavila, kako enak problem pri pouku kemije rešujejo učenci, njihove izdelke ter samovrednotenje.

Iztok Devetak, PEF UL, Tjaša Kampos, OŠ Venclja Perka, Domžale, Stanka Preskar, ZRSŠ, Violeta Stefanovik, OŠ Franceta Bevka Ljubljana

Poučevanje naravoslovja, še posebej abstraktnih vsebin kemije, je zahtevna naloga učitelja. Konkretizacijo abstraktnih vsebin mu omogoča uporaba različnih kontekstov. Izbor ustreznega konteksta za dosego specifičnega učnega cilja pa lahko predstavlja učitelju izziv. Pri izboru konteksta lahko učitelj uporablja primere podane v nalogah nacionalnih preizkusov znanja iz kemije. Z vsebinsko analizo nalog lahko kontekste nadgradi v avtentične ali kontekstualne probleme. Implementacija takih problemov nato vodijo izobraževalni proces pri pouku kemije v daljšem časovnem obdobju. Na delavnici bo predstavljen primer načrtovanja pouka kemije s pomočjo primerov kontekstov nalog nacionalnih preizkusov znanja.

Mojca Alif, I. gimnazija v Celju, Nika Cebin, Gimnazija Ledina, Mateja Godec, Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer, Franc Perdih, FKKT UL, Boris Zmazek, Gimnazija Ptuj

Na delavnici bomo analizirali stopnjo razvitosti eksperimentalnih kompetenc pri dijakih ob koncu drugega koronskega letav primerjavi s časom pred epidemijo. Izmenjali si bomo primere dobrih praks, s katerimi smo poskušali na šolah kljub delu na daljavo čim bolj razvijati te kompetence. Udeležence delavnice vabimo, da pripravijo opise ali posnetke svojega dela in ga predstavijo. V nadaljevanju bomo poskušali postaviti načrt za delo v tem šolskem letu na način, da bi pri dijakih, predvsem maturantih, čim bolj zmanjšali primanjkljaje na področju eksperimentiranja. Delavnica je namenjena učiteljem kemije na gimnazijah, zanimiva pa bo tudi za učitelje ostalih naravoslovnih predmetov in laborante, ki pripravljajo dijake na maturo.

Helena Bajec, II. gimnazija Maribor

Za doseganje ciljev v okviru sklopu B; Raziskovanje in poskusi je vloga učitelja, da dijakom pomaga pridobiti veščine in znanje potrebno za načrtovanje, izvedbo in analizo poskusov ter raziskav v skladu z načeli znanstvenega raziskovanja.Pomembno je, da se to znanje pridobiva postopoma in znotraj različnih vsebinskih sklopov obveznega programa biologije. Namen delavnice je prikazati aktivnost za načrtovanje eksperimenta: zapis teoretičnega ozadja, postavljanje raziskovalnega vprašanja, hipotez, postavljanju spremenljivk, izbiri metode, pravilni izvedbi, pravilnemu prikazovanju rezultatov) in analizi na preprostem primeru v okviru vsebinskega sklopa C; Zgradba in delovanje celice (C1, 5: Zgradba in pomen vode; Vpliv detergenta na površinsko napetost vode). Aktivnost je namenjena za dijake 1. letnika splošne gimnazije in je primer, ki jo je možno zelo učinkovito izvesti tudi na daljavo, saj obsega opremo, ki so jo dijaki lahko priskrbijo na dom. Delavnica najprej obsega predstavitev aktivnosti za dijake (predznanje, ki ga potrebujejo dijaki za izvedbo, navodila, ki so jih dijaki prejeli ter cilje aktivnosti). Nato prejmejo učitelji gradivo z vzorčnimi primeri oddanih izdelkov dijakov. Samostojno in v vodeni diskusiji z učitelji analiziramo izdelke dijakov po posameznih sklopih oz ciljih ter kritično ovrednotimo aktivnost s predlogi za izboljšave.

Valerija Krivec, OŠ Žetale, Bernardka Sopčič, OŠ Polzela, Jelka Strgar, BF UL, Simona Slavič Kumer, ZRSŠ

Nacionalno preverjanje znanj iz biologije daje učencem, učiteljem, staršem in odločevalcem na področju šolske politike povratno informacijo o znanju učencev ob koncu osnovnošolskega izobraževanja. V šolskem letu 2020/21 je na preverjanju znanja sodelovalo 4169 učencev, ki so reševali preizkus, sestavljen iz nalog izbirnega tipa in strukturiranih nalogah na treh taksonomskih ravneh. V delavnici bomo podrobneje predstavili rezultate NPZ, analizirali dosežke v primerjavi z dosežki preteklih preverjanj, predstavili naloge in jih analizirali z različnih vidikov (taksonomske stopnje, avtentičnost …). Predstavili bomo tudi, kako so avtentičnost nalog letošnjega preizkusa za NPZ prepoznali učenci. Udeleženci bodo aktivno sodelovali pri analizi in se urili pri sestavljanju avtentičnih nalog na različnih taksonomskih ravneh ter diskutirali o pomenu vključevanja avtentičnih nalog v pouk. Pri analizi in sestavljanju nalog bodo udeleženci uporabljali tudi banko nalog.

Iztok Tomažič, BF UL

Genetika se kot samostojna enota prvič pojavi pri pouku biologije v osmem razredu in evolucija v devetem razredu. Določene vsebine, ki se navezujejo na ti dve področji so zajete že v naravoslovnih učnih načrtih nižjih razredov. Na delavnici bomo po pregledu zastopanosti vsebin genetike in evolucije po celotni šolski vertikali, izvedli izbrane dejavnosti, ki omogočajo povezovanje omenjenih vsebin v posameznem razredu šolanja in dejavnosti, s katerimi nadgrajujemo znanje učencev po šolski vertikali. Med drugim bo prikazana dejavnost, s katero lahko v devetem razredu (ali gimnaziji) povežemo vsebine genetike (dedovanja) in umetnega izbiranja.

Vesna Klokočovnik, FNM UM

Pri biologiji in drugih naravoslovnih predmetih ima učitelj možnost nekatere vsebine podati na več načinov, eden izmed njih je, da vključi žive živali. S tem se pri učencih razvija pozitiven odnos do njih, prav tako pa pridobijo izkušnje in veščine za rokovanje in ustrezno ravnanje z živalmi. V času učenja na daljavo je le-to bilo onemogočeno. Pogosto pa se tudi učitelji ne odločajo za prinašanje živali v učilnico, zaradi raznih omejitev. V delavnici bodo prestavljeni alternativni primeri opazovanja vedenja živali na daljavo, kadar v učilnici to ni mogoče. Primeri bodo predstavljeni kot dve možnosti. Kot prvi, kako lahko učitelji z videoposnetki in drugim gradivom predstavijo vedenje na izbranih živalih. Druga možnost je, da učenci na osnovi natančnih navodil učitelja izdelajo poskus opazovanja vedenja doma. Predstavljeni bodo tudi primeri dobre prakse opazovanja vedenja živali na daljavo, ki so jih izvedli študentje na Oddelku za biologijo FNM UM.

Laura Javoršek, OŠ Ob Rinži

Namen delavnice je, da se udeleženci seznanijo s procesom gradnje geološkega stebra in preizkusijo naloge iz primera dobre prakse – naravoslovni dan za učence 9. razreda na temo Evolucija skozi geološka obdobja Zemlje. Na podlagi zbiranja in preučevanja kamnin lahko ugotovimo v katerih geoloških obdobjih so nastale kamnine v naši domači okolici. Razporedimo jih lahko po starosti in uredimo šolsko geološko zbirko. Posebno zanimivi so fosilni ostanki, ki jih lahko opazimo s prostim očesom ali lupo in so osnova za raziskovanje razvoja življenja in spreminjanja življenjskega okolja skozi geološka obdobja. Na OŠ Ob Rinži Kočevje smo iz kamnin, nabranih na območju od Turjaka do Kolpe, postavili geološki steber z razlagalnimi tablami. Na ta način smo želeli približali osnove geologije učencem in zunanjim obiskovalcem, ki obiščejo našo učilnico v naravi. Pripravili smo naravoslovni dan za učence 9. razreda, kjer smo spodbujali natančno opazovanje in raziskovanje kamnin ter iskanje dokazov o prisotnosti življenja v različnih vzorcih kamnin. Posvetili smo se tudi premogu, ki ga najdemo v okolici Rudniškega jezera in fosilom, ki jih najdemo med plastmi premoga. Na podlagi ugotovitev smo sklepali na evolucijske procese v različnih geoloških obdobjih ter ugotovili, da evolucijski procesi potekajo tudi danes.

Valentina Mavrič Klenovšek, ŠC Novo mesto, Srednja elektro šola in tehniška gimnazija 

Pouk biologije vključuje laboratorijske veščine, nekoliko manj pa je terenskega dela. Dijaki imajo kar nekaj težav, če jih pošljemo v naravo na opazovanje. V pomoč so jim kratka in jasna navodila. Če želimo, da so dejavnosti opravljene, pa vsaj v začetku, naj ne bodo preobsežne. Na delavnici bom predstavila 3 primere terenskih nalog, ki so jih moji dijaki opravljali doma. Pri ekologiji so poiskali medvrstni odnos, prepoznavanje rastlin je potekalo tako, da so dobili nabor rastlin, ki so jih morali poiskati in nato popisati značilnosti. Čas cvetenja trobentic, pa smo izkoristili za populacijsko genetiko. Ker so naloge kratke, jih lahko izvedemo tudi v šoli. Na delavnici bodo udeleženci pripravili še svojo kratko nalogo in jo predstavili.

Rok Rudež, Gimnazija Kranj

Namen delavnice je skozi serijo enostavnih eksperimentov oblikovati mnenje o pridobivanju električne energije iz obnovljivih virov (osredotočili se bomo na veterane in sončne elektrarne). Vetrna in sončna energija sta cenovno zelo ugodni in ekološko sprejemljivi, saj proizvajata toplogrednih plinov in tako ne onesnažujeta okolja. Oba vira imata tudi nekaj slabosti, zlasti sorazmerno nizek izkoristek in nezanesljivost (odvisnost od sonca in vetra).

Na delavnici boste udeleženci na preprostih aktivnostih spoznavali principe učenja z raziskovanjem. Učenje z raziskovanjem omogoča aktivno vlogo dijakov/učencev in poveča njihovo pozitivno naravnanost do učenja. Udeleženci boste tekom delavnice razdeljeni po skupinah, v katerih boste načrtovali, izvedli in poročali o eksperimentih na temo obnovljivih virov energij, pri tem vam bo v pomoč v naprej pripravljen delovni list. Delavnica je virtualna, potrebno je predhodna priprava in nakup nekaterih pripomočkov, v kolikor jih nimate v šoli ali doma. Udeleženci potrebujete:

  • 1x sončna celica,
  • električni kabli s krokodilčki,
  • 1x multimeter,
  • 1x elektromotor oz. recikliran računalniški ventilator,
  • 1x dioda,
  • kopalniški fen,

Delavnica je primerna za učitelje vseh naravoslovnih predmetov, tako v srednjih kot v osnovnih šolah.

Andreja Eršte, ŠC Novo mesto

Na delavnici bodo udeleženci spoznali prednosti in slabosti uporabe orodja Algodoo, ki uporabniku omogoča pridobivanje fizikalnih in matematičnih znanj s sestavljanjem 2D simulacij, ki temeljijo na Newtonovi mehaniki in geometrijski optiki. Algodoo je primeren za uporabo v osnovni in srednji šoli, saj predhodno znanje programiranja ni potrebno. Orodje preko uporabniku prijaznega vmesnika omogoča postavitev opazovanih sistemov, kjer lahko upravlja z lastnostmi simuliranega okolja; na primer, lahko spreminja velikost in smer gravitacijskega pospeška, fizikalne lastnosti predmetov v njem ter izvaja eksperimente in meritve v okviru svojih opazovanih sistemov. Pri pouku lahko orodje uporabimo tudi v medpredmetni povezavi fizike oz. naravoslovja z matematiko, računalništvom, tehniko, ob tem pa se moramo zavedati, da gre za simulacijo opazovalnega okolja, ki temelji na teoretičnih napovedih, in ne za dejanske poskuse oziroma meritve. Na delavnici bodo udeleženci s pomočjo orodje Algodoo postavili ter testirali eksperimente s področja Newtonove mehanike: prosti pad, gibanje po klancu, Hookov zakon. Udeleženci naj imajo nameščen program Algodoo, ki ga lahko prenesejo na povezavi: http://www.algodoo.com

Milenko Stiplovšek, ZRSŠ

Udeležencem bodo najprej predstavljeni nekateri razlogi za odločitev o razvijanju in vrednotenju znanja ob izdelavi izdelkov in nekaj izkušenj z izvajanjem tovrstnih aktivnosti. Predstavljenih bo nekaj možnosti, ki jih ponujajo številne objave z oznako DIY – Do it yourself – na spletu. V nadaljevanju bodo izbrali skupino glede na stopnjo izobraževanja in vsebinski sklop. Ob pregledu ustreznih učnih načrtov in katalogov znanj bodo poskusili določiti aktivnosti, ki se zaključijo z izdelavo in predstavitvijo izdelka. Pripravili bi naj čim bolj jasne zahteve za učence/dijake ter kriterije za vrednotenje pridobljenega znanja. Poudariti bi želeli odprtost problema in osredotočenje na dobro definiranost končnega rezultata aktivnosti – t.j. izdelka ter pričakovanega znanja in še kriterijev za vrednotenje doseženega znanja. Pot učencev in dijakov do tega rezultata pa naj bo v največji možni meri prepuščena njihovim odločitvam. Delavnica bo zaključena s poročanjem predstavnika vsake skupine vsem udeležencem hkrati.

Jurij Bajc, PEF UL in Brina Posinek, PEF UL in OŠ Lava Celje

Kot predstavljeno v sekcijskem predavanju o avtentičnosti v nalogah na nacionalnih preverjanjih znanja iz naravoslovnih predmetov, vsebujejo te naloge običajno elemente avtentičnosti, a ne vseh elementov, da bi jih opredelili kot resnično avtentične. Na delavnici analiziramo nekaj izbranih nalog iz fizikalnih preizkusov znanja na nacionalnih preverjanjih in ugotavljamo, katere elemente avtentičnosti vsebujejo. Aktivni del delavnic predstavlja iskanje razširitev teh istih nalog na tak način, da zadoščajo več kriterijem avtentičnosti. Skrajni cilj je na primerih usvojiti, kako neko obstoječo zanimivo fizikalno nalogo preoblikovati v pravo avtentično nalogo.

Gorazd Planinšič, FNM UL

Udeleženci bodo vključeni v aktivnosti, s katerimi lahko pomagamo dijakom, da konstruirajo novo znanje in poglabljajo usvojeno znanje na načine, ki posnemajo delo znanstvenikov in se tako učijo razmišljati kot fizičarka ali fizik. Izbrane aktivnosti temeljijo na učnem pristopu ISLE in so primerne za srednješolski nivo fizike. Delavnica bo potekalo na daljavo in bo vključevala delo v majhnih skupinah ter diskusijo v krogu vseh udeležencev.  

Mojca Čepič in Ana Gostinčar Blagotinšek, PEF UL

Fizika je eksperimentalna znanost in tudi poučevanje fizike naj bi temeljilo na različnih poskusih, ki pojave prikažejo, omogočajo raziskovanje vzročno posledičnih povezav, merjenje različnih fizikalnih količin, ki se spreminjajo, in podobno. Učenje z raziskovanjem v eksperimentiranje vključuje tudi učence. Ima svoja pravila, bistvena lastnost pristopa pa je, da učenci iz rezultatov poskusov, ki jih izvajajo sami, oblikujejo odgovore na zastavljena vprašanja. Odgovorov ne iščejo v literaturi, jim jih ne pove učitelj, temveč se morajo zanje z izvajanjem poskusov in interpretacijo rezultatov potruditi sami. Učenje z raziskovanjem lahko po naraščajoči zahtevnosti delimo na več stopenj1. Pri strukturiranem raziskovanju učitelj postavi vprašanje in predlaga poskus(e), učenci pa sami oblikujejo odgovor na vprašanje, ki je utemeljen z rezultati poskusov. Pri vodenem učenju z raziskovanjem učitelj predstavi problem, učenci pa sami načrtujejo poskuse, iz rezultatov pa sklepajo na rešitev problema. Končno, pri odprtem raziskovanju učenci sami zastavijo tudi raziskovalno vprašanje, prav tako sami načrtujejo poskuse, jih izvedejo in temelječ na rezultatih oblikujejo odgovor. Učenje z raziskovanjem mora vsebovati praktično delo učencev, učiteljeva vloga pa je drugačna, saj aktivnosti le mentorira, mestoma postavlja stimulativna vprašanja oziroma namige, ob koncu dejavnosti pa poskrbi za strokovno neoporečnost zaključkov in za institucionalizirane zapiske učencev. Pandemija je poleg pouka postavila tudi učenje z raziskovanjem na daljavo. Zato je potrebna prilagoditev poskusov in opreme, da jih učenec lahko izvaja samostojno, potrebna je drugačna časovna dinamika kot v razredu in drugačni načini poročanja o zaključkih. Na delavnici si bomo ogledali tri aktivnosti, primerne za učenje z raziskovanjem na daljavo, za vsak nivo zahtevnosti po enega. Skupni imenovalec vsem trem aktivnostim je prehajanje svetlobe skozi kozarec za vlaganje, ki ga zagotovo ima doma vsak. Odkrili bomo nekaj pojavov, ki ste jih zagotovo že večkrat gledali, a zelo verjetno niste videli, in se pogovorili o razlogih zanje.

1Dagmara Sokolowska (2020), Volume 1: Inquiry Based Learning to Enhance Teaching.

Barbara Fir, OŠ Belokranjskega odreda Semič

V delavnici bom predstavila nekaj idej za izvedbo avtentične situacije pri pouku fizike in na primeru Dobra igrača (izdelava hidravlične naprave) udeležence popeljala skozi faze načrtovanja, izvedbe in refleksije. V ločenih skupinah bodo udeleženci med seboj izmenjali izkušnje s simuliranjem avtentičnih situacij pri pouku in skupaj poiskali ter načrtovali nove ideje. Za delo bomo potrebovali učni načrt za fiziko. Delavnico bomo zaključili s predstavitvijo dela v skupinah.

Irena Simčič, ZRSŠ

Osnovna celica za izvajanje smernic zdrave (pravilne) priporočene prehrane je družina, šele nato vzgoja v vzgojno-izobraževalnih ustanovah ter kakovostna ponudba obrokov v okviru organizirane šolske prehrane. Velik vpliv na izvajanje zdravega ali nezdravega načina prehranjevanja imajo tudi različni mediji, ki žal poleg strokovnih ponujajo tudi nestrokovne informacije. Odločitev, ali bo vsak od nas smernice zdrave prehrane upošteval ali ne, je vedno in povsod izrecno individualna, odvisna od posameznikov; včasih le težko sprejemamo strokovna priporočila ali pa jih sploh ne. Zato ima šola pomembno vzgojno-izobraževalno vlogo, da otroke in mladostnike opolnomoči z znanjem, kritičnim mišljenjem in veščinami, ki prispevajo k odločitvam za zdravo in uravnoteženo prehranjevanje in da se v vzgojno-izobraževalnih ustanovah v okviru organizirane šolske prehrane ponuja hrana oziroma obroki, ki so pripravljeni skladno z veljavnimi strokovnimi priporočili. Prikazane bodo učinkovite strategije za izboljšanje prehranskih navad otrok in mladostnikov z zavedanjem poznavanja, da vedo kaj jedo.

Katarina Susman, PEF UL

V delavnici bodo predstavljene iztočnice in ideje za poučevanje tematike nihanje in valovanje na daljavo ter eksperimenti, ki jih učenci lahko izvedejo samostojno ob vodenju ali pisnih navodilih učiteljev tako pri pouku na daljavo, kot pri običajnem laboratorijskem delu v učilnici. Posamezni eksperimenti bodo vključevali spremljanje in merjenje z uporabo pametnega telefona in aplikacije Phyphox. Orodja, ki jih ponuja aplikacija so odvisna od senzorjev, ki jih ima posameznikov pametni telefon. Izbrana bodo tista orodja, ki so na voljo pri veliki večini naprav. Eksperimentalno delo, ki je pomemben gradnik pouka naravoslovja, je zasnovano tako, da zasleduje izbrane učne cilje vsebine nihanje in valovanje in vključuje pripomočke, ki jih najdemo v domačem okolju. V okviru delavnice bomo pripravljena gradiva komentirali še z vidika avtentičnosti. Za aktivno udeležbo na delavnici si bodo udeleženci priskrbeli pripomočke, katerih seznam bodo pravočasno prejeli.

Barbara Vevar, OŠ dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica

V delavnici boste spoznali, kaj so sobe pobega in kako jih lahko vključite v pouk naravoslovja. V manjših skupinah boste poskusili streti šifro uganke in tako izkusili, katere veščine lahko skozi sobe pobega razvijamo pri učencih. V nadaljevanju boste spoznali različne tipe sob in nalog, ki jih lahko uporabimo. Spoznali boste korake za gradnjo lastnega izziva. Oboroženi z novim znanjem boste sooblikovali svoj primer te atraktivne igre za svoje učence.

Lenka Ogorevc Hradilová, OŠ Milana Šuštaršiča, Ljubljana

Pri pouku na daljavo smo se učitelji spopadali z različnimi izzivi pri poučevanju posameznih predmetov. Glavni izziv pri vseh je bil zagotovo ohraniti motivacijo učencev za učenje. Pri naravoslovju nam visoko stopnjo motivacije pri pouku zagotavlja spoznavanje učnih vsebin skozi opazovanje in eksperimentiranje. Je pa vključenost ravno teh dveh metod postalo pri pouku na daljavo precejšen izziv, saj so za njuno uresničevanje nujno potrebni laboratorijski pripomočki in naravni material, ki smo ga učitelji navajeni večinoma pripraviti sami. Imamo ustvarjen nabor laboratorijskih  potrebščin in ustaljene lokacije, kjer naravni material za pouk naberemo. Odsotnost tega pogoja lahko vodi do tega, da pri pouku na daljavo z izvajanjem praktičnih vaj prenehamo. Če si učitelj pri načrtovanju pouka ustvari učencu dosegljiv in primeren nabor pripomočkov in naravnega materiala ter oblikuje jasna navodila, kako naj jih učenec pridobi, lahko tudi pri pouku na daljavo uspešno vključuje praktične dejavnosti.  Hkrati tako učencu omogoči, da je aktiven in uspešen že v pripravni fazi aktivnosti, kar posledično dvigne njegovo motivacijo za nadaljnje delo. Na delavnici bodo predstavljeni primeri, kako lahko učenci v času pouka na daljavo ali v šoli nadomestijo šolski učni pripomoček s predmeti, ki jih imajo doma oz. si jih sami izdelajo in kateri naravni material lahko sami poiščejo, opazujejo, naberejo, da njihovo učenje še vedno poteka čim bolj izkustveno. Pripomočki bodo predstavljeni tudi v povezavi z aktivnostmi in cilji v učnem načrtu. Udeleženci bodo tudi sami aktivno iskali primere pripomočkov v povezanosti z učnimi cilji.

Gregor Torkar, PEF UL

Vsak pojem se pri učencih oblikuje po didaktičnih in psiholoških zakonitostih učenja. Pouk ponuja množico dražljajev. Oblikujejo se zaznave dražljajev na podlagi katerih učenci oblikujejo predstave in iz jih izločijo nebistvene značilnosti, posplošijo bistvene ter preko tega oblikujejo pojme. Na osnovi vrste čutil, s katerimi si učenci primarno ustvarijo zaznave, razlikujemo tri tipe učencev: vizualne, avditivne in motorične. Učenci, ki imajo močne vizualne in avditivne predstave imajo veliko kognitivno sposobnost ponotranjenja vizualnih in verbalnih predstav, zato s klasičnimi metodami poučevanja (npr. razlaga, razgovor, predavanje) in z dobrimi učnimi gradivi največ pridobijo in posledično je njihovo učenje najbolj učinkovito. Po mnenju stroke je najšibkejša funkcija klasičnega pouka in učnih gradiv v kognitivnem procesu za motorične učence. Motorični učenci, pri katerih prevladuje tip in nekatere druge zaznave dražljajev, v učnem procesu potrebujejo za ustvarjanje zaznav tipati, potežkati, narediti itn. oziroma na nek način z izvornim dražljajem vzpostaviti čvrst stik. V zadnjih desetletjih kognitivna znanost razkriva pomen neposrednega delovanja in interakcije organizma v okolju – utelešene kognicije. To, da je kognicija utelešena, pomeni, da percepcija, telesna aktivnost in emocije pomembno prispevajo k višjim kognitivnim procesom. Upoštevajoč vse navedeno smo pripravili predlog učne enote o čutilih pri človeku, ki jo bomo predstavili v obliki delavnice. Poleg petih osnovnih čutil za zaznavanje okolja zunaj našega telesa – vid, voh, okus, sluh in tip – imamo še več kot deset čutil za katera (morda) niste vedeli, da jih imate. Za vsako čutilo smo pripravili miselno ali telesno »telovadbo«, ki učencu pomaga zaznati in razumeti zgradbo in/ali delovanje čutila. Pri razlagi čutil lahko učenci opravijo predlagane kratke dejavnosti, ki zahtevajo povezanost med senzoričnimi in motoričnimi sistemi ter kognicijo. Telesni aktivnosti sledi pogovor o zaznavah in razlaga zgradbe in delovanja čutila, ki se prilagaja predznanju učencev.

 Žan Močivnik, I. OŠ Celje/Legama

Igra in učenje sta pogosto videna kot razdvojen koncept – igra je nekaj zabavnega, s čimer se ukvarjajo majhni otroci, medtem ko je učenje resnejša naloga, s katero se ukvarjajo starejši otroci. Zato se včasih učitelji obrnejo na didaktične metode, da pripravijo standardizirane rezultate na testih kognitivne sposobnosti. Medtem ko lahko učenje skozi igro vodi k razmišljanju samo o “prosti igri”, da je učenje skozi igro v šoli “združevanje igrivih dejavnosti, usmerjenih v otroke, s podporo učitelja ali z usmerjenimi učnimi cilji”. To med drugim vključuje prostovoljno, vodeno, konstrukcijsko, sodelovalno, fizično in digitalno igro. S pomočjo metode “Igranje skozi igro” spodbujamo napetost med igranjem in učenjem. Učenci s pomočjo Lego Education setov rešujejo realne probleme iz vsakdanjega življenja, med tem pa stopajo skozi pet področjih, ki so značilne za ta koncept:

  1. Smiselnost – učenci povežejo nove izkušnje z nečim, kar jim je že znano in s tem postavijo povezave med stvarmi, ki so za njih pomembne. Takšen pristop se spodbudi z vprašanjem, težavo ali projektom, ki izzovejo misel in jih spodbudi k raziskovanju od znanega k neznanemu.
  2. Družbena interaktivnost – učence se vključi v skupine, med seboj si delijo ideje, medsebojno pomoč ali izvajajo eksperimente.
  3. Aktivno angažiranje – nastopi takrat, ko se učenci poglobijo o dani problem in ponudijo medsebojno pomoč, učiteljeva naloga pa je le usmerjanje. Aktivno udejstvovanje je sestavljeno iz treh dimenzij: občutek za učenje, ukrepi za učenje in načini razmišljanja in učenja. Na takšen način pridobimo večjo motivacijo in predanost za učenje.
  4. Ponavljanje – učenci raziskujejo nove koncepte preko poskusov. Pri tem je pomembno, da ob neuspehu učitelj ustrezno motivira učenca za nadaljnjo raziskovanje.
  5. Razveseljiv – radovednost učencev in učenje  novih stvareh ter premagovanje izzivov krepi pri učencih samozavest.

Učenci preko te metod razvijajo kognitivne in fizične spretnosti, čustvene in socialne veščine ter ustvarjalnost. Na delavnicah bomo preko setov Mindstorms spoznali opisano metodo, izdelali in sprogramirali model, ki predstavlja problem iz vsakdanjega življenja.

Tim Gregorčič in Pia Zupančič, Mladi za podnebno pravičnost

Delavnico bosta vodila Pia Zupančič, dijakinja Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer, in Tim Gregorčič, študent geografije. Oba sta člana gibanja Mladi za podnebno pravičnost. Na področju okoljevarstvenega angažmaja aktivnosti tega gibanja v zadnjih letih veljajo za ene izmed najodmevnejših. Na delavnici bosta člana gibanja v začetnem delu skozi prizmo kritike obstoječega ekonomskega sistema opredelila pojem »podnebna pravičnost« v štirih ključnih vsebinskih točkah, kot ta izraz razumejo člani gibanja MzPP. Zatem bosta iz lastnih izkušenj predstavila načine organiziranja različnih aktivnosti na področju okoljevarstvenega angažmaja s poudarkom na šolskem okolju in opozorila, na kaj moramo biti pri tem pozorni. V zadnjem delu bodo udeleženci v skupinah razmišljali, kako bi lahko tudi sami na šolah vzpostavili dejavnosti v smeri okoljevarstvenega angažmaja. 

Andreja Cvetko, OŠ Rada Robiča Limbuš

Trajanje pouka na daljavo nas je primoralo k temu, da smo za učence pripravljali malo drugačne učne ure kot običajno. Snov o tehničnih sredstvih (električni krog v 7. razredu ter energetika in motorji v 8. razredu) je bilo potrebno pripraviti malo drugače, torej s pomočjo različnih elektronskih virov oziroma različnih spletnih orodij. V obeh razredih sem si učno snov zamislila kot projektno delo, kar pomeni, da so učenci dobivali vprašanja iz učne snovi, katerih odgovore so morali v pripravljenih učnih gradivih poiskati in jih seveda zapisati ter oddati v spletno učilnico. Vsa navodila so imeli učenci zapisana v spletni učilnici, prav tako so tam imeli vse povezave do spletnih orodij. Energetika in motorji (8. razred) – pri obravnavi te snovi sem uporabila različna spletna orodja. Za zgodovinski pregled motorjev in parnih strojev so učenci uporabili Nearpod, za pregled delovanja 4-taktnega motorja so učenci imeli učno gradivo podano v obliki e-knjige, ki je bila narejena s pomočjo Book Creatorja (povezava do e-knjige), 2-taktni in Wanklov motor so spoznavali s pomočjo projekcije v PowerPointu in različnih videoposnetkov naloženih v spletni učilnici. Svoje znanje so preverili s pomočjo kvizov narejenih v Kahoot-u ali Quizziz-u. Po vrnitvi v šolo so mi učenci povedali, da so do vsebin radi dostopali saj so jim bile zanimive in seveda tudi poučne. Na delavnici bom učiteljem predstavila nekaj zgoraj opisanih možnosti (Nearpod, Book Creator,…) in kako zgoraj zapisano učno snov pripraviti za pouk. Učitelji bodo lahko preizkusili pripravljeno učno gradivo v Nearpod-u, Book Creator-ju, prav tako kvize v Quizziz-u in Kahoot-u. Za delo v zgoraj zapisanih spletnih orodjih bom učiteljem podala splošna navodila za delo ter jih vodila skozi postopek od prijave v aplikacijo do izdelave gradiva.

Davorin Žižek, OŠ Gornja Radgona

Pri pouku tehnike in tehnologije se zelo pogosto srečujemo z izdelavo izdelkov iz različnih gradiv. Pri izbiri vrste in oblike izdelka smo velikokrat omejeni z gradivom in  idejami, ki niso niti izvirne, niti uporabne. Učencem velikokrat na podlagi preteklih izkušenj vsilimo svoje ideje in s tem uničujemo njihovo izvirnost in kreativnost. Če se izbire oblike izdelka lotimo malo drugače, lahko dobimo zelo izvirne in uporabne izdelke. Kreativni posameznik, je oseba, ki se znajde na delovnem mestu in je tam tudi uspešen, zato je smiselno, da del tega vključimo tudi v pouk tehnike in tehnologije. Pri delavnici bom predstavil nekaj kreativnih  metod kako izbrati idejo in obliko izdelka. Metode, ki se uporabljajo v podjetjih so morfologija, sinektika, metoda 635, metoda delphi in brainstorming. Predstavil bom praktični primer izbire oblike izdelka, kjer je problema znan. Veliko več težav je takrat, ko imamo na voljo gradivo in iščemo problem, ki ga moramo rešiti. V tem primeru je za učence najboljše, da izhajajo iz lastnih praks ali problemov. Po teoretični predstavitvi metod in praktičnega primera, se bomo  razdelili v skupine in izbrane metode uporabili tudi praktično, tako, da boste s pomočjo izbranih metod izbirali obliko izdelka iz lesa, umetnih mas ali kovin. Zaželeno je, da imajo udeleženci  predavanja možnost uporabe programa sketch up ali katerega drugega programskega orodja za risanje skice ali 3D modela, saj si bomo razvite ideje po skupinskem delu ogledali in predstavili drug drugemu. Časovni potek

  1. Uvod in teoretične osnove
  2. Skupinsko delo
  3. Predstavitev dela skupin
  4. Analiza in vprašanja