Janez Demšar, FRI UL
“Never trust anything that can think for itself if you can’t see where it keeps its brain.“
(Arthur Weasley, Harry Potter and the Prisoner of Azkaban)
Kaj je umetna inteligenca? Je sistem za optično prepoznavo besedil inteligenten? Pa sistem za prepoznavo govora? Samovozeča vozila? Priporočilni sistemi spletnih trgovin? Filtri neželene pošte? Ciljno oglaševanje? Opozorilo pametnega telefona, da se ob torkih na poti iz službe navadno ustavimo pri mesarju? Kateri od teh sistemov so “inteligentni”, pri katerih pa gre le za kompleksnejšo statistiko? Ali pa je to eno in isto? Slovenija je v Nacionalnem programu spodbujanja razvoja in uporabe umetne inteligence predvidela izobraževanje o njej v celotni vertikali. Vprašanje pa je, v okviru katerega predmeta in kateri učitelji se čutijo za to usposobljene. Kako torej demistificirati umetno inteligenco, pokazati kaj je (in kaj ni), uvideti njene zmožnosti in nevarnosti, obenem pa to storiti v razpoložljivem (ne)obsegu ur in z učitelji, ki jih imamo? Ker je umetna inteligenca prodrla na vsa področja našega delovanja, jo je mogoče pokazati v okviru najrazličnejših predmetov. Pri biologiji lahko ob ključih za prepoznavanje drevesnih listov izvemo (in tudi preskusimo!), kako delujejo globoke nevronske mreže za iskanje slik in prepoznavo obrazov (ter dodajanje ušes in brke nanje). Slovenščino lahko popestrimo analizo poznanstev v kaki knjigi (Vojna in mir?) in mimogrede izvemo, kako podjetja, kot so Facebook ali Twitter, analizirajo družbena omrežja. Za tipkovnicami mobilnih telefonov, na katere ne tipkamo, temveč po njih “potegnemo” besedo prek tipk, se skrivajo parametrične krivulje, primerne za matematično zagnane srednješolce. Pri kemiji lahko poskusimo avtomatsko prepoznati tipične strukturne lastnosti kancerogenih snovi … Imamo primerna orodja za to? Kaj vse bo potrebno pripraviti? Je to res primerna snov že za osnovno in srednjo šolo? Bodo učitelji to znali – in hoteli? Vse to bo potrebno razčistiti in diskusija na NAK 2021 je lahko prvi korak.