Uroš Borjančič, ŠC Srečka Kosovela Sežana
Če želimo mentorji šolanje v gimnazijah popestriti in v pouk oziroma v dodatne aktivnosti vpeljati nekaj praktičnega dela, se moramo prepustiti toku divergentnega razmišljanja in idej naših dijakov. Znati jim moramo prisluhniti in vzpodbujati inovativen način razmišljanja. Pri novih projektih (avtentičnih nalogah) naletimo tako mentorji kot dijaki na kup ovir in problemov, ki se zdijo sprva nerešljivi, tako z organizacijskega kot s strokovnega in praktičnega vidika. Vendar je prav to tisto, kar praviloma čaka akademsko izobražene strokovnjake pri njihovem rednem delu po zaključku šolanja. Tako se je zgodilo tudi na našem Šolskem centru Srečka Kosovela Sežana, ko smo si zastavili cilj, da v stratosfero pošljemo ”vremenski” balon, s katerim smo želeli izmeriti določene lastnosti stratosfere. Izziv je bil večplasten, saj smo si zastavili, da bomo vse komponente, razen balona in helija, to je ohišje, padalo, programsko in merilno opremo, izdelali, integrirali in programirali sami ter balon spustili tako rekoč z dvorišča šole. Iz ideje je tako zrasel skoraj triletni projekt, v katerem je aktivno sodelovalo trinajst dijakov različnih generacij in trije mentorji. V projekt so se pri posameznih delih vključevali tudi nekateri drugi dijaki, ki jih je zanimal le del projekta. Na koncu smo v stratosfero z nogometnega igrišča pri naši šoli spustili v časovnem intervalu meseca dni dve sondi, ki smo jih po spustu uspešno locirali in prevzeli v svoje roke. S pomočjo meritev obeh sond smo uspeli analizirati in preveriti določene atmosferske parametre, ki so naše znanje obogateli, projekt Srečko v vesolju pa je tako dijake kot mentorje oplemenitil z nepozabnimi izkušnjami in dobesedno razširil obzorje.