Seznam delavnic: 2. dan NAK 2023

Branka Klemenčič in Jure Kuhar, Gimnazija Novo mesto

Biorazgradljivi polimerni izdelki – primeri enostavne priprave materialov/izdelkov v laboratoriju

IZVAJALCI:  Irena Pulko, Klementina Pušnik Črešnar in Lara Gosak, FTP

Sinteza polimerov in polimernih materialov je v industrijskem merilu dokaj zahtevna in se zanjo, ob doslednem spremljanju procesnih parametrov, potrebuje specifična oprema. Sintezo določenih polimerov pa lahko izvedemo tudi v manj nadzorovanem okolju in z osnovno opremo. Na delavnici bomo pripravili različne biosnovane in/ali biorazgradljive polimerne materiale oz. izdelke, in sicer bomo pripravili termoplastični škrob, žogico skokico in »slime«. Priprava polimerov/izdelkov, ki bodo predstavljeni se lahko izvede domala v vseh osnovnošolskih in srednješolskih laboratorijih.

Nič v smeti – učne dejavnosti za zmanjšanje odpadne in zavržene hrane

IZVAJALCI DELAVNICE:  Irena Simčič, ZRSŠ, Laura Javoršek, OŠ Ob Rinži in Tina Hribar, OŠ Dragomelj

Zavržena hrana je eden resnejših izzivov današnje družbe. Dejstvo je, da s sabo nosi visoko finančno, etično in okoljsko ceno. Čeprav je ozaveščenost o problematiki zavržene hrane vse večja, še vedno med odpadki konča ogromna količina neporabljene, pretečene ali celo sveže hrane. Izobraževalne ustanove pri tem nismo nobena izjema, saj ustanova s 400 mladimi, zavrže tudi več kot 800 kg hrane mesečno. Ključno je, da se zavedamo, da smo del težave, zatorej moramo biti tudi del rešitve. Na delavnici boste spoznali konkretne rešitve, dejavnosti in dobre prakse slovenskih osnovnih in srednjih šol, ki so uspele količino zavržene hrane zmanjšati tudi do 90 %. Predstavili vam bomo akcijsko usmerjeno pedagoško metodologijo, s katero lahko pri mladih razvijate kritično mišljenje, znanje in usposobljenost, da postanejo globalni državljani, in da sprejmejo nove vedenjske vzorce na področju pre(hrane). Z vami bomo delili tudi gradivo, ki so ga pripravili tako učitelji, kot dijaki in učenci, ki ga boste lahko uporabili v vaši ustanovi.

Razvijanje digitalnih kompetenc z uporabo računalniške merilne opreme

IZVAJALCI DELAVNICE: Milenko Stiplovšek, Dušan Klemenčič in Alex Wirth, ZRSŠ

V delavnici bodo udeleženci preizkusili merjenje ob istem fizikalnem pojavu z različnimi merilnimi sistemi. Uporabljali bomo opremo proizvajalca Vernier ter aplikacije na mobilnih telefonih. Za delo v delavnici bodo udeleženci potrebovali svoj prenosnik z nameščenim programom LoggerLite ali LoggerPro ter telefon z nameščenima aplikacijama phyphox in Physics Toolbox Suite. Namen delavnice je primerjava prednosti in slabosti različnih pristopov glede razvijanja digitalnih kompetenc in še glede enostavnosti, učinkovitosti ter natančnosti za izbrana merjenja. Z delavnico želimo tudi spodbuditi učitelje k razmisleku o učinkoviti uporabi eksperimentov v različnih fazah učnega procesa.

3D modeliranje celice z orodjem SketchUp

IZVAJALCI DELAVNICE: Andrej Šafhalter, OŠ Anice Černejeve Makole

V delavnici bo prikazan način modeliranja celice pri biologiji ali naravoslovju s programsko opremo za 3D modeliranje ter možnosti uporabe tudi pri ostalih predmetih. Udeleženci bodo spoznali osnove programa za 3D modeliranje, zmodelirali celico, dodali napise k posameznim delom celice ter naredili animacijo. Datoteko bodo naložili v spletno bazo 3D Warehouse in celico prikazali v obogateni resničnosti (AR) v realnem prostoru. Za udeležbo na delavnici ni potrebno predhodno poznavanje programa za 3D modeliranje. Nekaj besed bo namenjenih virtualni resničnosti in obogateni resničnosti ter razlikam med njima. Prav tako bo prikazana možnost iskanja podatkov s pomočjo umetne inteligence. Zaželeno je, da imajo udeleženci na računalnikih predhodno nameščen program SketchUp (npr. verzijo Make 2017), mobilni telefon in Gmail račun.

O vsebinah ekologije pri pouku naravoslovja

IZVAJALCA DELAVNICE: Iztok Tomažič in Jure Mravlje, BF UL

Pri pouku naravoslovja in biologije so vsebine ekologije in vplivov človeka na okolje pogosto pomanjkljivo vključene ali pa so celo obravnavane kot obrobne vsebine. Iz intervjujev z učitelji smo ugotovili, da mnogokrat teh vsebin ne predelajo (v celoti). Ekologija pa je kot panoga biologije, ki se ukvarja s proučevanjem odnosov med organizmi in okoljem, ključna za razumevanje delovanja ekosistemov in predstavlja podlago za opredeljevanje glede varstva narave in okolja ter za pro-okoljsko delovanje posameznika. Preučevanje ekoloških zakonitosti lahko v šoli izvedemo tudi praktično, da učenci in dijaki na konkretnih primerih gradijo znanje in oblikujejo pozitivna stališča, ki lahko vodijo do ustreznega pro-okoljskega vedenja/delovanja. Na delavnici bova avtorja predstavila izbrane praktične primere iz ekologije, ki jih lahko ob ustreznih prilagoditvah uporabimo na različnih nivojih šolanja (glavni pojmi, ki bodo obravnavani: avtotrofi, heterotrofi, pretok energije, kroženje snovi, prehranjevalne verige, prehranjevalni spleti, biomasa). V luči spreminjanja učnih načrtov bo razprava tekla tudi o povezovanju vsebin ekologije s cilji trajnostnega razvoja, skrbi za zdravje ter razvijanja digitalnih kompetenc posameznika. Glede slednjih bomo v delavnico vključili predmetno (naravoslovno) specifična digitalna orodja, ki omogočajo kakovostno izvedbo praktičnega dela v šoli.

Vrednotenje razumevanja bioloških konceptov

IZVAJALCI DELAVNICE: Saša Krajšek, ZRSŠ, Marija Kuraj in Marjeta Dečman, OŠ Šmarje pri Jelšah in Karolina Kumprej Pečečnik, OŠ Prežihovega Voranca Ravne na Koroškem

Iz poročil o NPZ pri predmetu biologija je že več let zapored mogoče razbrati, da imajo učenke/-ci težave pri zapisovanju samostojnih odgovorov pri nalogah odprtega tipa. Da bi to težavo odpravili, smo si tudi v razvojni nalogi Ustvarjanje učnih okolij za 21. stoletje zadali cilj, da skušamo pri učencih/-ah odpraviti ta primanjkljaj. V delavnici bomo predstavili primere učnih sklopov, ki vključujejo naloge odprtega (»razlagalnega«) tipa, v prid razumevanja bioloških konceptov, vključno s kriteriji za vrednotenje tovrstnih nalog. Ponudili bomo možnost sodelovanja pri nekaterih dejavnostih učnih sklopov, se preizkusili v zapisovanju kriterijev za vrednotenje »razlagalnih« tipov nalog ter izmenjali mnenja v diskusiji.

Napačne predstave v biologiji

IZVAJALKA DELAVNICE: Minka Vičar, ZRSŠ

Znanost je osnova za razumevanje našega delovanja, popolnoma odvisnega od delovanja najkompleksnejšega sistema na Zemlji – biosfere, ki nam zagotavlja obstoj. S prenosom znanja na nove generacije javna šola predstavlja most med znanostjo in napredkom civilizacije.

Mladi imajo raznoliko predznanje, ki lahko izvira iz njihovih izkušenj iz vsakdanjega življenja (npr. iz osebnih izkušenj, dogodkov, opažanj in dojemanja, iz vsakdanje uporabe tehničnih izrazov ali iz socialnih sredin in medijev) ter iz šole (npr. iz predhodnega poučevanja in učenja, uporabe virov in podobno). Pri učenju se lahko pojavijo težave z razumevanjem novega znanja, ko se to ne sklada z njihovim predznanjem, prepričanji in predstavami. Pogosto gre za naivna prepričanja, vrzeli v znanju in napačne predstave in nanje vezano razmišljanje o delovanju življenja. V napačnih predstavah se lahko zrcalijo tudi zgodnji poskusi razlag življenjskih procesov (npr. pred evolucijsko teorijo). Ko imajo učenke/učenci težave z razumevanjem obravnavanega biološkega koncepta, je potrebno raziskati vzroke, izbrati pristope in načrtovati izvedbo pouka tako, da se odkrite napačne predstave preseže oz. nadomesti z razumevanjem veljavnega znanstvenega koncepta. Na delavnici se bodo udeleženke/udeleženci seznanili s pristopi za odkrivanje in preseganje napačnih predstav in izmenjali/-le izkušnje, kako s preseganjem napačnih predstav učenkam/učencem omogočajo razumevanje novega znanja. Delavnico bomo zaključili z razpravo in predlogi za zmanjšanje pojavljanja napačnih predstav v biološkem izobraževanju.

Umetna inteligenca in pametni smetnjak (učenje modela prepoznave različnih vrst odpadkov in robotsko sortiranje)

IZVAJALEC: Gregor Nemec, OŠ Puconci

Udeleženci na delavnici spoznajo različna orodja in algoritme učenja za umetno inteligenco, ki jih lahko neposredno uporabijo pri pouku. Udeleženci ustvarijo model z orodjem Teachable machine, ki prepoznava različne vrste odpadkov. Ta model nato vključijo v končno rešitev – robotek, ki sortira odpadke na osnovi vizualne prepoznave. Na delavnici udeleženci spoznajo osnovne bloke programskega jezika Scratch v programskem okolju Pictoblox, s katerim upravljajo različne robotske gradnike, kot so motorčki in senzorji. Delavnica je namenjena učiteljem naravoslovnih predmetov in računalništva ter ne zahteva predhodnega znanja programiranja.

Servis trajnostnih transportnih sistemov pri pouku TIT

IZVAJALEC DELAVNICE: Ivan Dović, OŠ Trnovo, Ljubljana

Na delavnici bom predstavil nekaj aktivnosti, ki jih izvajam pri rednih urah pouka TIT in učence spodbujajo k iskanju trajnostnih rešitev obstoječih okoljskih problemov. Bolj podrobno bom predstavil izvedbo učne ure s področja prometne varnosti, ki jo v času evropskega tedna mobilnosti v mesecu septembru izvajam v vseh razredih. Učenci v šolo pripeljejo svoja trajnostna transportna sredstva – skiroje, rolke, kotalke, rolerje, ali kolesa. Skupaj opravimo vsaj osnovna vzdrževalna dela; čiščenje, oljenje gibljiv delov, podmazovanje škripajočih delov, zategovanje vijakov, napihovanje zračnic. Aktivnost pa ni primerna zgolj za pogovor o pomenu transporta na bolj trajnostni način. Učenci ob delu spoznajo strojne elemente kot so ležaji, mehanizmi za prenos gibanja, vijaki, matice, spoznajo pomen maziv, poimenovanje in uporaba posameznih orodij ipd. Udeleženci ste lepo vabljeni, da s seboj na delavnico prinesete manjše transportno sredstvo (skiro, rolka, kotalke, rolerji) in staro krpo za čiščenje. Za orodje in olje bo poskrbljeno?

Z Vernierjevim senzorjem za silo – trdnost papirnih profilov

IZVAJALKA: Ksenija Rebernak Sterkuš, OŠ Tabor

Vernierjevi senzorji in vmesniki so se že globoko zakoreninili v šole v Sloveniji. Večina le teh se uporablja pri pouku kemije, fizike in biologije. Na delavnici bomo pokazali, da se lahko uporabljajo tudi pri pouku tehnike in tehnologije. V šolah so večinoma prisotni starejši tipi vmesnikov in žičnih senzorjev. Nova oblika senzorjev ne potrebuje več vmesnika, kar je enostavneje in tudi za šole ceneje. S telefonom, tablico ali računalnikom jih povežemo preko bluetootha ali kablom kar v računalnik. Motečih faktorjev za eksperimentiranje je tako veliko manj. Preizkušanje trdnosti profilov v učilnici lahko postane bolj znanstveno, sodobno in zabavno. Na delavnici bomo uporabljali brezžični senzor za silo. Preizkušali bomo trdnost različnih vrst profilov, narejenih iz papirja. Demonstracijsko pa tudi trdnost mostu… Za prisotnost na delavnici potrebujete le pametni telefon, na katerega bomo skupaj naložili aplikacijo za delo s senzorji. Naj se sodobno eksperimentiranje začne tudi pri tehniki.

Se bo kameleon lahko skril?

IZVAJALCA: Mia Smerčnik Zala, OŠ Zagradec in Rok Capuder, Zavod 404

Na podlagi številnih raziskav, učenci in dijaki pri pouku pogrešajo praktično delo in medpredmetno povezovanje. Takšen način dela, v kolikor je izvedeno na ustrezen način, omogoča dvig ravni znanja pri vseh vključenih predmetih – v našem primeru so to kar trije: fizika, biologija in računalništvo. Uporaba fizičnega računalništva pa zaradi možnosti takojšnjih povratnih informacij in fizičnega končnega izdelka, ki dokazuje njihovo znanje in sposobnost, pri učencih in dijakih dodatno povečuje motivacijo za delo. S pomočjo preprostih odzivnih sistemov (senzor – aktuator) lahko učencem ali dijakom na nazoren način predstavimo delovanje mikrokrmilnika ter jim odpremo nova obzorja na področju fizičnega računalništva. Kameleona sestavljata senzor za zaznavo barv, ter RGB svetleča dioda, ki je vstavljena v 3D natisnjeni model kameleona. Senzor, ki se nahaja na spodnji strani, prepoznava barvo podlage, ki jo pretvori v RGB sekvenco, ta pa se nato “izpiše” preko RGB svetleče diode. Delavnica bo prikazala, kako smo se projekta lotili v okviru MINUT-a. Vsebina delavnice je lahko dober uvod v različna medpredmetna povezovanja, kjer se učitelji naravoslovnih predmetov povežejo z učiteljem informatike. Zato na delavnico vabimo biologe, fizike kot tudi računalnikarje.