dr. Janja Majer Kovačič, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Univerza v Mariboru
Kemija je pogosto zaznana kot zahteven in abstrakten predmet, kar lahko vpliva na motivacijo učencev in njihov odnos do učenja. Na nacionalni ravni smo se v zadnjih letih, predvsem v projektu NA-MA POTI, intenzivno ukvarjali z razvijanjem strategij za izboljšanje odnosa do učenja in spodbujanje učne motivacije za naravoslovje in matematiko, pri čemer smo oblikovali celostne gradnike motivacije, obogatene z opisniki. Posebej velik izziv ostaja prav kemija, saj učenci pogosto doživljajo vrzel med teoretičnimi koncepti in njihovo uporabnostjo.
Kako torej premagati to oviro? V skladu s temo konference Nazaj k izkušnjam s pogledom v prihodnost bomo v ospredje postavili pomen eksperimentov, aktivnega učenja in učiteljevega pristopa za razvijanje globljega razumevanja in bolj pozitiven odnos do (učenja) kemije. Posebej bomo izpostavili učinkovitost implementacij učnih situacij, ki učenca soočajo z neskladjem med obstoječimi prepričanji in novimi informacijami ter spodbujajo kritično mišljenje, raziskovanje, oblikovanje stališč ter vedenjskih vzorcev. Takšna učna okolja prispevajo k praktični uporabi znanja, razvijanju konceptualnega razumevanja, odpravljanju napačnih predstav ter krepitvi motivacije za nadaljnje učenje. Prav tako spodbujajo tudi pozitiven odnos do (učenja) kemije, kar v širšem smislu pomeni spodbujanje kulture raziskovanja, odprtosti za nove ideje ter odgovornega ravnanja v družbi. Na ta način postane učenje kemije ne le izziv, temveč tudi priložnost za celostno osebnostno in tudi trajnostno družbeno rast, skladno s cilji trajnostnega razvoja, zlasti na področju izobraževanja, inovacij in odgovornega ravnanja.