Barbara Klun, Zavod RS za šolstvo
V večini šol so šolski vrtovi že dolgo prisotni, bodisi kot ekovrtovi, šolski vrtovi ali učilnice na prostem. Ti vrtovi predstavljajo čudovit izobraževalni kotiček, kjer lahko sledimo različnim ciljem in se interdisciplinarno povezujemo z različnimi predmeti in nivoji.
Novi učni načrti vključuje trajnostni razvoj kot enega od petih skupnih ciljev vseh predmetov in prav vrtovi so idealni za povezovanje trajnostnega razvoja z različnimi predmeti. Npr. učni načrt za biologijo predvideva, da se 20 % učnih vsebin izvede praktično, pri čemer je priporočeno delo v naravi. Vrt je zato odlično okolje za izvajanje teh vsebin, saj prinaša številne organizacijske in pedagoške prednosti, kot npr. lažja diferenciacija pouka. V prispevku bomo s primeri dobrih praks predstavili, kako lahko šolske vrtove vključimo v pouk in jih medpredmetno povežemo.
Šolski vrt naj bo razvedrilno in učno okolje, kjer lahko pouk izvedemo na drugačen način in je veliko več kot le pridelava lastne hrane. Ključni so za trajnostni razvoj, saj otrokom omogočajo neposreden stik z naravo, jih učijo o pomembnosti pridelave hrane, spodbujajo drugačne načine učenja, sodelovanja in razvijanja različnih ročnih spretnosti.
Trajnostne spremembe se začnejo na ravni posameznika, zato lahko vsak učenec na šolskem vrtu deluje v smeri sprememb za trajnost, ki vodi v trajnostno prihodnost. Omogoča povezavo s širšo skupnostjo, kar krepi občutek pripadnosti in odgovornosti.
Šolski vrtovi tako postanejo prostor, kjer se prepletajo izobraževanje, trajnostni razvoj in skupnostno delovanje, s čimer otrokom omogočamo, da postanejo aktivni udeleženci, kar je ključno za prihodnost našega planeta.