Saša Kregar in mag. Klavdija Šipuš, Zavod RS za šolstvo
V prispevku bomo izhajali iz širšega, na znanstvenih dejstvih in raziskavah, utemeljenega pogleda na vzgojo in izobraževanje za trajnostni razvoj. Poudarili bomo nujnost družbenopolitičnega angažiranja in delovanja. Da bi presegli zgolj želje ali ideje po spremembah se moramo aktivno vključevati v procese spreminjanja svojega družbenega, naravnega in gospodarskega okolja. Ti vidiki nujnih potreb in zahtev po transformaciji delovanja v smeri bolj trajnostnega bivanja na Zemlji se nanašajo tako na odrasle kot na mlade.
Eno od področij skupnih ciljev, ki jih s kurikularno prenovo umeščamo v predmetne cilje učnih načrtov, je prav trajnostni razvoj. Skupni cilji trajnostnega razvoja vključujejo štiri področja s pripadajočimi kompetencami in skupnimi cilji: poosebljanje vrednot trajnostnosti, sprejemanje kompleksnosti v trajnostnosti, zamišljanje trajnostnih prihodnosti in ukrepanje za trajnostnost.
V prispevku bomo prikazali konkretne primere umeščanja skupnih ciljev trajnostnega razvoja v učne načrte naravoslovnih predmetov. Osredotočili se bomo na kompetenčno področje ukrepanje za trajnostnost in poudarili vlogo področja naravoslovja pri spodbujanju politične angažiranosti, kolektivnega ukrepanja in individualne iniciative učencev in dijakov. Nakazali bomo primere možnih dejavnosti, odprli dialog o priložnostih in izzivih, povezanih z uresničevanjem bolj trajnostne in pravičnejše družbe.