TEMNI POKROV SVETA, celovečerni dokumentarni film
- protagonist | pilot | snemalec druge kamere in posnetkov iz zraka | avtor fotografij | MATEVŽ LENARČIČ, režiser | scenarist | montažer | snemalec zvoka in animacij | fotograf | AMIR MURATOVIĆ,
- direktor fotografije in snemalec | izvršni producent | sodelavec pri scenariju | RADO LIKON, ZFS,
- skladatelj | JANEZ DOVČ, sodelavec pri scenariju | GORAZD SUHADOLNIK,
- oblikovalec zvoka | BORUT BERDEN,
- avtorica animacije in grafične podobe | IRENA ROMIH,
- producent | CEBRAM v koprodukciji z RADIOTELEVIZIJO SLOVENIJA in STUDIEM RITEM ter s finančno podporo SLOVENSKEGA FILMSKEGA CENTRA | 2011─2022 | 88 minut
Izjemen letalec, fotograf, alpinist in okoljevarstvenik Matevž Lenarčič na svojih poteh okoli sveta z ultralahkim letalom zbira delce črnega ogljika, ki je drugi največji povzročitelj globalnega segrevanja.
Samoten pustolovec se v velikokrat približa točki, od koder ni vrnitve. Preletel je že severni tečaj, najvišjo goro sveta, pristal na Antarktiki, nad oceanom letel šestnajst ur brez postanka in trikrat z letalom obkrožil svet. S prijatelji Bogdanom Biščakom in Radom Fabjanom so kot prvi Jugoslovani splezali na mitski gori Fitz Roy in Cerro Torre.
Matevževa potovanja so dobila globlji smisel, ko je spoznal Grišo Močnika, ki raziskuje vpliv črnega ogljika na podnebje in naša življenja. Ti drobni črni delci ostanejo v ozračju nekaj tednov, prodrejo v naša dihala, v kri in celo do možganov. Zaradi onesnaženosti zraka s črnim ogljikom vsako leto prezgodaj umre sedem milijonov zemljanov.
Matevža pot vodi v Sarajevo, ki je med najbolj onesnaženimi mesti na svetu. V Alpah opazi čedalje pogostejše vdore puščavskega peska, ki pospešuje taljenje ledenikov. Z Grišo letita nad Zelenortskimi otoki, da bi pomagala izboljšati podnebne modele. Čez patagonske ledenike ga popelje glaciolog Peter Skvarča, ki je bil priča razpadu ledenih plošč na Antarktiki. Prek neskončnega Tihega oceana prileti do Indije.
Za Matevža pa je najpomembnejša postaja na tej poti kraljevina Butan. V tej himalajski državici pri oceni napredka veliko raje kot bruto domači proizvod za merilo uporabljajo bruto domačo srečo.