Sladkorna bolezen tipa 2: kaj se lahko naučimo iz živalskih modelov

Jurij Dolenšek, MF UL in FNM UL, Maša Skelin Klemen in Andraž Stožer MF UM

Sladkorna bolezen tipa 2 (SBT2) je pogosta bolezen, ki predstavlja precejšen javnozdravstveni problem, zato je razumevanje bolezni ključnega pomena za preprečitev ali lajšanje posledic. Mišji modeli debelosti, povzročene s prehrano, in genetski modeli debelosti so dragoceno raziskovalno orodje. Najpogostejši živalski modeli (npr. dieta z visoko vsebnostjo maščob, dieta z visoko vsebnostjo maščob in saharoze) imajo nekaj lastnih metodoloških pomanjkljivosti, povezanih s plastičnostjo celic beta in neprimerno sestave hrane, ki se uporablja za indukcijo SBT2. Po drugi strani pa klinične študije, ki jih je opravil Taylor in sod., pokažejo, da omejitev kalorij pri ljudeh povzroči učinkovito remisijo SBT2, vendar je na ravni delovanja celic beta na voljo omejena razlaga mehanizma remisije. Zato smo razvili nov mišji model, ki se bolj približa SBT2 pri ljudeh in s katerim smo opisali funkcionalne in morfološke spremembe po remisiji SBT2, ki jo povzroči omejitev kalorij. Takšni živalski modeli so v veliko pomoč pri razumevanju (pato)fiziologije SBT2, predstavljajo pa tudi platformo za preučevanje farmakoloških snovi za zdravljenje SBT2.