Matej Ogrin, Tatjana Resnik Planinc in Mojca Ilc Klun, FF UL
Dostopnost in mobilnost sta za vsako družbo zelo pomembni, saj so od njiju odvisni obvladovanje prostora, delovanje družbe in tudi kakovost življenja. Sodobna slovenska družba se sooča s prekomerno odvisnostjo od avtomobila in motorizirane mobilnosti nasploh in je posledica desetletja trajajoče odkrite podpore avtomobilizmu v najširšem pogledu, ta proces lahko imenujemo kar invazija avtomobilizma (car invasion).
Tudi vzgojno-izobraževalni proces je bil dolgo časa vpet v ta proces, v zadnjih dveh desetletjih pa prihaja do korenitih sprememb. Vpeljava vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj (VITR) posega v številna področja vzgojno-izobraževalnega procesa in naslavlja sodobne družbene izzive, med katerimi prednjačijo podnebne spremembe, ohranjanje narave ter varstvo okolja. V sklopu prizadevanj uveljavljanja ciljev VITR pa ne moremo mimo dnevne mobilnosti in mobilnosti nasploh, saj je ta (za razliko od številnih drugih dejavnosti) vpeta v vse družbene dejavnosti in je ključna pri dojemanju ter obvladovanju prostora. Prispevek govori o izhodiščih trajnostne mobilnosti v procesu vzgoje in izobraževanja, priložnostih in pasteh ter praksah uspešne uvedbe trajnostne mobilnosti v pedagoški proces ter na poti v šolo in domov. Avtorji ugotavljamo, da številne dobre prakse nakazujejo premik v miselnosti in zavedanju negativnih vplivov konvencionalne mobilnosti, večje težave pa ostajajo pri sistemski in izvedbeni ravni tako delovanja šol kot tudi organiziranja prevozov do šole in domov.