ddr. Melita Hajdinjak, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko, Laboratorij za uporabno matematiko in statistiko
Statistika je pogosto predstavljena kot objektivno orodje za razumevanje podatkov, vendar je njena napačna raba lahko enako nevarna kot namerna manipulacija. Razkrili bomo najpogostejše napake in zavajajoče prakse, ki izkrivljajo interpretacijo podatkov v medijih, oglaševanju, znanstvenih raziskavah in politiki.
Ena najpogostejših oblik zavajanja so zavajajoči prikazi, kjer prirezane osi in neenakomerne enote ali intervali napačno predstavljajo podatke. Pogosta oblika zavajanja je tudi izbor in podajanje le tistih podatkov in/ali analiz (ang. cherry-picking), ki podpirajo določen argument, drugi pa niso omenjeni. Razkrili bomo, kako se povprečja in odstotki pogosto napačno uporabljajo za ustvarjanje lažnega vtisa o velikosti učinka ali tveganja.
Omenili bomo korelacijo in vzročnost, saj so napačne interpretacije pogosto podlaga za napačne zaključke – če dve stvari rasteta skupaj, to še ne pomeni, da ena povzroča drugo. Poleg tega bomo raziskali znanstvene prakse, kot sta HARKing, kjer raziskovalci oblikujejo hipoteze šele po tem, ko že poznajo rezultate, in p-hacking, kjer selektivno poročanje statistično značilnih rezultatov vodi do pristranskih raziskav in napačnih sklepov.
S konkretnimi primeri iz vsakdanjega življenja bomo pokazali, kako napačna raba statistike ustvarja iluzijo gotovosti, oblikuje javno mnenje in vpliva na odločitve. Cilj predavanja je povečati kritično razumevanje podatkov, prepoznati napačne interpretacije in se zaščititi pred zavajajočo rabo statistike.