dr. Marija Meznarič, Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer
Učitelji s svojim načinom poučevanja neposredno ali posredno vplivamo na osveščanje dijakov in širšega okolja. Primer takšnega vpliva je tudi učiteljevo raziskovalno delo. Sama se z raziskovalnim delom v šoli srečujem že vrsto let. Z načrtovanjem začnemo v začetku šolskega leta, pogosto tudi prej. Iščemo aktualne, pereče teme, ki se pogosto dotikajo tudi naše neposredne okolice. Veliko nalog nastane v šolskem laboratoriji ali na terenu. Občasno si zadamo nekoliko bolj kompleksne teme, kjer poiščemo dodatno strokovno pomoč na univerzah in inštitutih in na katerih nato dijaki tudi opravijo praktični del naloge. To so običajno teme, ki v šolskih laboratorijih niso izvedljive. Ob vključevanju raziskovalnega dela v sam pouk, vključujemo aktivne metode dela. Raziskane vsebine pa nato lahko vključimo na različnih področjih biologije. Pogosto z dijaki navežemo tudi več socialnega stika. To je tudi odlična priložnost za nadarjene dijake, s katerimi se premalo ukvarjamo, prav tako je to tudi priložnost za dijake, ki biologijo imajo radi in na osnovi tega to postaja za njih močno področje. Dijaki ob raziskovalnem delu osvojijo veščine rokovanja z različnimi pripomočki, naučijo se zapisati cilje, hipoteze. Znajo navajati vire in načrtovati metode dela. Rezultate znajo analizirati in o njih razpravljati ter iz naloge navesti ustrezne zaključke. Na koncu znajo nalogo predstaviti tako na tekmovanjih, kot širši okolici. Vse to je dobra popotnica za nadaljnji študij in kar je še pomembneje, vzgojimo in oblikujemo dijake, ki so radovedni, zvedavi, za naravo jim je mar in so dobri opazovalci v naravi. V nadaljevanju bom še navedla nekaj primerov najbolj odmevnih raziskovalnih nalog, ki so si na državnih tekmovanjih prislužile zlata priznanja in se nato uvrstile tudi na mednarodna tekmovanja.